Janša je na seji DZ 28. avgusta 2014 izjavil, da je bil Čehovin "v bivšem režimu po podatkih arhiva ne samo sodelavec, ampak uslužbenec Udbe, pripadnik organizacije, ki je bila po sodbi vrhovnega sodišča zločinska", izhaja iz magnetograma te seje.
Zaradi te izjave se je Čehovin odločil za zasebno tožbo, ker je bilo to po njegovem mnenju namerno blatenje in napad na njegovo integriteto ter na čast in dobro ime. Od Janše je zahteval opravičilo ter odškodnino.
Janša je na obravnavi na prvostopenjskem sodišču februarja lani med drugim pojasnil, da je podatek, da je Čehovin sodeloval z Udbo, našel v evidenci udba.net. Z omembo arhiva pa je mislil na arhiv ustanovitelja te spletne strani Dušana S. Lajovica, ki je leta 2003 objavil podatke Centralne abecedne evidence republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, pod katerega je spadala tudi Služba državne varnosti, naslednica Udbe.
Priznal je še, da vsi, ki so se znašli na seznamu, niso bili sodelavci Udbe, a da je bil ob Čehovinovem imenu šifrant 55.000, kar da je oznaka za "opuščenega uslužbenca Udbe". To po njegovih besedah pomeni, da je to oseba, ki je aktivno in zavestno sodelovala z Udbo in ni mogel biti nekdo, ki je bil le vir.
Čehovin je tožbo proti Janši izgubil že septembra 2017, ko je sodišče prve stopnje razsodilo v korist toženega, zdaj pa je postala pravnomočna.
Višje sodišče je zapisalo, da pritožba Čehovina ni bila utemeljena, saj je "sodišče prve stopnje že ugotovilo vsa relevantna dejstva, pri tem ni kršilo določb postopka, izpodbijana odločitev pa je materialnopravno pravilna."
Kot bistven argument je višje sodišče vzelo okoliščine, v katerih je bila izjava izrečena in na koga se je nanašala: šlo je za parlamentarno razpravo, ki je bila v javnem interesu. Skladno s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice je svoboda izražanja v političnem govoru le izjemoma omejena, piše Demokracija.