Merklovi je mandat za sestavo nove vlade pripadel kot vodji in kanclerski kandidatki krščanskih demokratov (CDU), zmagovalcev zveznih parlamentarnih volitev septembra lani. Najprej je skušala koalicijo sestaviti z liberalci (FDP) in Zelenimi, a so pogovori novembra propadli. Nato so - vsaj na papirju - ostale še tri možnosti: ponovna velika koalicija konservativcev CDU/CSU in SPD, oblikovanje manjšinske vlade ali razpis novih volitev. A ker zadnji dve nikakor nista po okusu večine Nemcev, je realno edina možnost ostala velika koalicija.
Stranke CDU, CSU in SPD so tako vstopile v koalicijska pogajanja in jih februarja uspešno pripeljale do konca. V njih so veliko iztržili predvsem socialdemokrati, ki bodo v novi vladi med drugim imeli finančnega in zunanjega ministra. Nato so morale koalicijski dogovor potrditi še vse tri stranke, pri čemer je bilo napeto predvsem v SPD, kjer je o tem glasovalo celotno članstvo. A na koncu je prepričljiva večina članov SPD potrdila vstop v koalicijo, s čimer je padla še zadnja večja ovira oblikovanju nove vlade.
V ponedeljek so prvaki strank tako slovesno podpisali novo koalicijsko pogodbo in družno poudarili, da se bo treba zdaj hitro lotiti dela - potem ko je oblikovanje vlade trajalo rekordnega skoraj pol leta oziroma do danes 171 dni. Danes bodo sicer poslanci predvidoma najprej potrdili Merklovo na položaj kanclerke, nakar naj bi Steinmeier imenoval njeno ministrsko ekipo, ki bo nato še danes prisegla v bundestagu. Velika koalicija ima v bundestagu večino 399 od 709 poslancev, kar je sicer manj kot v preteklosti in ne odraža več ravno njenega imena, a je še vedno dovolj.
