Evropski voditelji pritiskajo na Mayevo, naj jasno opredeli svoje želje, še preden bodo na prihajajočem vrhu EU konec meseca usklajevali svoj položaj glede prihodnjega gospodarskega partnerstva med unijo in Veliko Britanijo.
Vrsta govorov o brexitu in o tem, kako naj bi bilo videti obdobju po njem, ki so jih v minulih tednih opravili Mayeva in več njenih ministrov, niso zadovoljili Bruslja. Kot je opozoril Juncker, je še posebej ključno, da London razjasni svoje načrte glede občutljivega vprašanja meje med Irsko, ki je članica EU, in Severno Irsko kot delom Velike Britanije.
Osnutek sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz EU, ki so ga februarja objavili v Bruslju, izpostavlja, da se je treba na vsak način izogniti vrnitvi neprepustne meje na irskem otoku, in omenja možnost, da Severna Irska ostane del carinske unije, če ne bo mogoče najti boljše rešitve. London to možnost zavrača, zato ga je objava besedila EU zelo razburila.
V svojem nagovoru evropskim poslancem pred vrhom konec prihodnjega tedna je predsednik Evropske komisije London danes neposredno pozval, naj predstavi več svojih konkretnih predlogov in podrobnosti. "Premierka Mayeva, omogočite nam malo več jasnosti glede tega, kako si Velika Britanija predstavlja svoje prihodnje odnose z EU," je dejal.
"Ura tiktaka in ostaja še leto dni, zdaj je čas, da se govore prevede v pogodbe, da se zaveze spremenijo v dogovore, široki predlogi in želje glede prihodnjega odnosa pa v konkretne izvedljive rešitve," je še nadaljeval Juncker po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Glede meje na irskem otoku je Juncker ponovil, da institucije EU in države članice trdno stojijo ob Irski in da "za nas to ni irsko vprašanje, ampak evropsko vprašanje. Vsi za enega in eden za vse - tako je, če si del te unije."
London želi pogajanja o prihodnjih trgovinskih odnosih z EU začeti aprila in Mayeva je svoje predloge glede oblikovanja novega, obsežnega prostotrgovinskega sporazuma med stranema predstavila v govoru 2. marca, spominja AFP. V govoru je namignila, da bi London rad ohranil nekatera pravila in standarde EU, a obenem ohranil pravico, da od drugih odstopa.
A unija že ves čas zavrača tovrstno prebiranje najboljšega in glavni pogajalec unije za brexit Michel Barnier ga je danes v Strasbourgu znova zavrnil, poroča AFP.
"Precej presenetljivo bi si bilo predstavljati, da bi EU kot povezava 27 držav članic lahko pristala na konvergenco tam, kjer bi si Velika Britanija to želela, in istočasno pustila odprto možnost razhajanj, kjer bi obstajala možnost primerjalne prednosti," je dejal.
Zavrnil je tudi britanski predlog, po katerem bi država po brexitu še naprej sodelovala v agencijah EU, obenem pa ne bi bila dolžna spoštovati sodb Sodišča EU.
Evropski parlament, ki bo moral potrditi končni dogovor o brexitu, bo v sredo glasoval o predlogu, po katerem bi Londonu ponudili sklenitev nekakšnega pridružitvenega sporazuma, ki bi bil širši od trgovinskega sporazuma. Temeljil bi na štirih stebrih - trgovina, zunanja politika in varnostno sodelovanje, notranja varnost in "tematsko" sodelovanje.
Glavni pogajalec za brexit v Evropskem parlamentu, vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je danes izrazil prepričanje, da bo London sprevidel "prednosti takega pristopa". Pridružitveni sporazum bi po njegovem ponudil "vizijo, arhitekturo" odnosom po brexitu in preprečil ponovitev zapletene mreže posamičnih sporazumov, kot jih ima EU s Švico.
Tudi drugi evropski poslanci so v razpravi poudarili, da bi bil lahko pridružitveni sporazum med EU in Združenim kraljestvom ustrezen okvir za prihodnje odnose. Vsaka oblika prihodnjih odnosov pa mora spoštovati celovitost enotnega trga EU, carinske unije in štirih svoboščin ter ščititi pravni red EU brez dopuščanja pristopa po posameznih sektorjih, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Poslanci so poudarili še, da mora sporazum o izstopu vsebovati rešitve glede skupnih zavez EU in Združenega kraljestva o pravicah državljanov, finančnih obveznostih in irskem mejnem vprašanju. Izstopni sporazum pa mora biti dokončan pred začetkom prehodnega obdobja.