Organizatorji volilne kampanje za predsedniške volitve smejo za financiranje kampanje v skladu z zakonom porabiti največ 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca, torej okrog 425.000 evrov. A se temu znesku ni približal nobeden od predsedniških kandidatov, saj so za financiranje kampanje vsi namenili skromnejše vsote.
Daleč največ sredstev so za financiranje kampanje Makovec Brenčičeve namenili v SMC, kjer so porabili dobrih 105.000 evrov, veliko večino teh sredstev pa so na poseben transakcijski račun prenesli s strankinega računa.
Kampanja Makovec Brenčičeve je bila med vsemi najmanj učinkovita, saj je SMC glede na razmerje med vloženimi sredstvi in izkupičkom na volitvah vsak dobljeni glas stal dobrih osem evrov.
Kampanja se je bolj splačala Marjanu Šarcu, ki se je s Pahorjem pomeril v drugem krogu volitev. Zanjo je porabil slabih 57.000 evrov, vsa sredstva pa so organizatorji prenesli z računa Liste Marjana Šarca. Organizatorji njegove kampanje so za vsak glas, ki ga je Šarec dobil na volitvah, odšteli 0,2 evra.
Bolj potratna v smislu učinkovitosti je bila kampanja nekdanje predsednice NSi Ljudmile Novak, ki je porabila skoraj 55.000 evrov, organizatorje kampanje pa je vsak dobljeni glas stal en evro. Tudi v NSi so vsa sredstva za kampanjo namenili s strankinega računa.
V SDS so za kampanjo svoje kandidatke Romane Tomc porabili slabih 48.000 evrov, kar glede na število dobljenih glasov pomeni, da so za vsakega volivca odšteli slabega pol evra. V SDS so večino sredstev prenesli s strankinega računa, dobili pa so tudi nekaj prispevkov fizičnih oseb.
Kampanja pa se je najbolj splačala zmagovalcu volitev Borutu Pahorju. Porabil je namreč dobrih 40.000 evrov, glede na volilni izid pa ga je vsak volivec, ki je zanj oddal svoj glas, stal 0,1 evra.
Organizatorji Pahorjeve kampanje so sicer največ sredstev za kampanjo prejeli z denarnimi prispevki fizičnih oseb. Med njimi sta tudi dva prispevka, ki presegata povprečno bruto mesečno plačo. Po 5000 evrov sta namreč prispevala Sandi Češko in Stanislav Škrabec.
Precej manj je bila na volitvah uspešna kandidatka SLS Suzana Lara Krause. Za njeno kampanjo so namreč v stranki namenili dobrih 21.000 evrov, kar pomeni, da jih je vsak dobljeni glas stal 3,6 evra. Tudi pri kampanji kandidatke SLS so bil edini vir sredstva, ki so jih prenesli s strankinega računa.
Podobno neučinkovita je bila kampanja kandidatke stranke Glas za otroke in družine Angelca Likovič. Za njeno kampanjo, ki so prav tako večinoma financirali s sredstvi stranke, so porabili dobrih 14.000 evrov. Glede na volilni izid je bil finančni vložek v vsakega volivca, ki je Likovičevi namenil svoj glas, 3,3 evra.
Najcenejša pa je bila volilna kampanja Andreja Šiška, saj so v stranki Zedinjena Slovenija zanjo odšteli le 3200 evrov, vse pa so zbrali z denarnimi prispevki. Razmerje med finančnim vložkom in volilnim izidom kaže, da je organizatorje Šiškove kampanje vsak dobljeni glas stal 0,2 evra.
Koliko so za kampanjo ošteli organizatorji kampanje koprskega župana Borisa Popoviča še ni znano, saj poročila o kampanji še niso predložili Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Ker so šele v ponedeljek zaprli posebni transakcijski račun, imajo namreč še 14 dni časa, da to storijo.
Nekateri organizatorji so upravičeni do delnega povračila stroškov kampanje. To velja za organizatorje kampanje tistih kandidatov, ki so dobili vsaj desetodstotno podporo volivcev. Poleg zmagovalca volitev Boruta Pahorja sta to še Marjan Šarec in Romana Tomc. Upravičeni so do povračila stroškov v višini 0,12 evra za vsak dobljeni glas.
Glede na volilni izid bodo do najvišjega zneska za povračilo stroškov upravičeni organizatorji Pahorjeve kampanje, ki bodo dobili povrnjen ves finančni vložek.
Tudi organizatorji Šarčeve kampanje, Lista Marjana Šarca, bodo dobili povrnjen precejšen del finančnega vložka v kampanjo, in sicer dobrih 40.000 evrov. V SDS, kjer so organizirali kampanjo Romane Tomc, pa bodo dobili povrnjenih nekaj manj sredstev, dobrih 12.000 evrov.
