Na črni seznam so uvrstili Bahame, Ameriške Deviške otoke ter St. Kitts in Nevis, na sivi seznam Anguillo, Antigvo in Barbudo, Dominiko ter Britanske Deviške otoke. Bahrajn, Marshallovo otočje in Sveto Lucijo pa so preselili s črnega na sivi seznam.
Na črnem seznamu tako ostaja devet jurisdikcij, medtem ko jih je bilo ob uvedbi tega ukrepa decembra lani sedemnajst. To so poleg omenjenih treh novincev še Ameriška Samoa, Guam, Namibija, Palau, Samoa ter Trinidad in Tobago. Seznam je tako nekaj mesecev po vzpostavitvi za polovico krajši.
Ministri so se danes dogovorili o ukrepanju proti karibskim državam, ki so jih lani prizadeli orkani in so dobile ob uvedbi seznama dodatne tri mesece časa za ukrepanje.
Na sivem seznamu je 62 jurisdikcij, med njimi Albanija, BiH, Makedonija, Črna gora, Srbija, Kajmanski otoki, Fidži, Hongkong, Jamajka, Jordanija, Mongolija, Panama, Peru, Oman, Katar, San Marino, Južna Koreja, Švica, ZAE, Tajska, Turčija, Tunizija in Vietnam.
"Zagotavljanje odgovornosti tretjih držav deluje. Skupaj je sedaj na evropskem davčnem radarju 71 držav, ki morajo spremeniti davčno zakonodajo," je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.
EU se sicer sooča s kritikami, zakaj se osredotoča na davčne oaze zunaj svojih meja, lastne hiše pa ne uredi, pri čemer se med problematičnimi članicami pogosto omenja Luksemburg.
EU je črni in sivi seznam uvedla pod pritiski pozivov k ukrepanju zaradi številnih afer, povezanih z izogibanjem davkom, na primer afer Rajski dokumenti in Panamski dokumenti.
