Zakonodajo s 26 členi so sprejeli na maratonski seji parlamenta, ki je trajala celo noč. Prišlo pa je celo do pretepa med poslanci AKP in opozicije.
Z danes sprejeto volilno zakonodajo bodo lahko stranke znova oblikovale predvolilne koalicije, kar bo manjšim strankam omogočilo, da bodo presegle desetodstotni volilni prag in s tem vstop v parlament.
Od tega bosta največ koristi verjetno imeli AKP turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in njena zaveznica, ultra nacionalistična MHP, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Stranki sta že oblikovali zavezništvo, kar bo MHP omogočilo vstop v parlament.
MHP je Erdogana podprla tudi na referendumu aprila lani, na katerem so volivci podprli ustavne spremembe, ki predsedniku dajejo dodatna pooblastila. Izvršna pooblastila bo predsednik prevzel po volitvah novembra prihodnje leto, ko bodo hkrati potekale parlamentarne in predsedniške volitve.
Eden najbolj spornih ukrepov v danes sprejeti zakonodaji pa je ta, da bodo veljavne tudi glasovnice brez uradnega pečata. Nasprotniki trdijo, da bo to ogrozilo varnost volitev in spodbudilo volilne prevare.
S tem ukrepom so sicer legalizirali odločitev volilne komisije, ki je med lanskim referendumom upoštevala tudi glasovnice brez pečata, do česar so bili v opoziciji precej kritični, spominja dpa.
Glavna opozicijska stranka CHP je glede danes sprejetih ukrepov sporočila, da ogrožajo pravičnost volitev. V prokurdski HDP pa so zatrdili, da se bodo spremembe volilne zakonodaje končale tako, da bodo iz okrožij, kjer ima HDP svoje podpornike, odnesli volilne skrinjice.
