c S

Nova nemška vlada prinaša stabilnost, a čaka jo težko delo

13.03.2018 13:11 Hockenheim/Ljubljana, 13. marca (STA) - Da bo Nemčijo znova vodila velika črno-rdeča koalicija z Angelo Merkel na čelu, poznavalca nemške politike Franka Brettschneiderja ne preseneča. Od nove vlade pričakuje predvsem stabilnost in kontinuiteto, a obenem opozarja, da jo čaka trdo delo. Še posebej kanclerka in socialdemokrati se morajo zdaj izkazati, pritiski so veliki, opozarja.

Izid volitev bundestaga septembra lani je za nemško politiko predstavljal precejšen šok: v nemški zvezni parlament se je prvič po drugi svetovni vojni prebila skrajna desnica in obenem sta obe tradicionalno glavni nemški politični struji, konservativna unija CDU in CSU ter socialdemokrati (SPD), na njih zabeležili rekordno nizko podporo.

A obenem rezultati niso dopuščali veliko manevrskega prostora in ko so novembra propadli uvodni pogovori o t. i. jamajški koaliciji med CDU/CSU, Zelenimi in liberalci (FDP), manevrskega prostora ni bilo več veliko, je v pogovoru za STA ocenil komunikolog z univerze v Hohenheimu in avtor več knjig o nemški politiki Brettschneider.

Ponovna velika koalicija, ki bo v bundestagu prisegla v sredo, ga tako ne preseneča. Preostali dve možnosti sta namreč bili še oblikovanje manjšinske vlade, ki zaradi svoje nestabilnosti v Nemčiji ni priljubljena, ali razpis novih volitev, ki pa ne bi prinesle bistveno drugačnih razmerij moči.

Še posebej potem ko si je SPD v koalicijskih pogajanjih uspela izboriti veliko in so konservativci pristali na številne koncesije, Brettschneiderja tudi ni presenetilo, da je članstvo SPD kljub močnemu nasprotovanju dela stranke prepričljivo potrdilo vstop v še eno koalicijo pod vodstvom Merklove.

"A zdaj ostaja vprašanje, ali bo SPD v koaliciji tokrat nastopala samozavestno in si bo upala slaviti svoje uspehe? V preteklosti tega ni storila. In to je bil njen velik problem: ni se bila sposobna zares odločiti, ali želi biti v veliki koaliciji bolj vladna ali bolj opozicijska stranka."

Sogovornik sicer predvideva, da bo SPD v novem mandatu in z novim vodstvom - Andreo Nahles na čelu stranke in poslanske skupine ter Olafom Scholzem kot podkanclerjem in finančnim ministrom - vendarle zbrala pogum in si bo upala biti predvsem vladna stranka. Kot napoveduje, bo Scholz "poskušal finančno ministrstvo spremeniti v nekakšno drugo vladno centralo ob kanclerskem kabinetu". Nahlesova pa bo morala medtem "dati SPD novo samozavest in ji vliti novo življenje". To pa bo mogoče le, če bo stranka izpeljala napovedani proces prenove, tako vsebinsko kot kadrovsko.

Od nove nemške vlade Brettschneider pričakuje predvsem stabilnost in kontinuiteto - tudi na področjih zunanje, gospodarske in finančne ter socialne politike, čeprav bodo te resorje odslej vodili drugi ministri.

"Obenem v koalicijski pogodbi marsikaj ostaja nedorečeno in zelo veliko bo odvisno od tega, s kakšno vsebino bo vlada iz dneva v dan polnila svojo politiko. In pri tem bodo pomembni konkretni ministri in ministrice," pravi. To pa pomeni veliko priložnost predvsem za SPD in CSU, ki sta v koalicijskih pogajanjih iztržili več, kot bi jima pripadalo glede na volilni izid, medtem ko se je vpliv CDU zmanjšal.

Z gospodarskim ministrstvom, ki ga CDU prevzema prvič po pol stoletja, bo sicer stranka lahko uveljavila določene poudarke, medtem ko si je z ministrstvoma za zdravje in obrambo nakopala predvsem "dva problematična resorja, ki sta pred velikimi izzivi". "A za vse velja: po dolgotrajnem oblikovanju vlade ljudje zdaj zahtevajo rezultate na pomembnih političnih področjih."

Brettschneider tudi opozarja, da "velike koalicije praviloma krepijo tiste na robu političnega spektra. Alternativa za Nemčijo bo v bundestagu predstavljala največjo opozicijsko stranko. Če ji bo to uspelo izkoristiti sebi v prid, zaenkrat ni jasno. Avtomatizem v prid AfD tu ne obstaja." Trenutno AfD resda bolj kot delo v bundestagu zaposlujejo notranji spori, zaradi katerih bi lahko izgubila del volivcev, a vprašanje je, kako se bodo stvari odvijale v prihodnje.

Poleg tega bodo še posebej Zeleni in FDP predstavljali močno in dejavno opozicijo, zato "se bodo tudi v tem zakonodajnem obdobju tako kot v minulih štirih letih v nemškem parlamentu zagotovo znova odvijale fundamentalne vsebinske razprave", napoveduje.

Ob vprašanju, kaj vse to pomeni za Merklovo in ali smo res že priča začetku konca njene ere, kot ocenjujejo nekateri, medtem odgovarja, da kanclerko zagotovo čaka težje vladanje kot doslej.

Po eni strani je Merklova pod velikim pritiskom znotraj lastne CDU, kjer ji mnogi očitajo, da v koalicijskih pogajanjih ni dosegla dovolj. Poleg tega v CDU poteka spor glede prihodnje usmeritve, "na eni strani liberalno okno v politični sredini, na drugi krepitev konservativnega profila", obenem pa mora kanclerka poskrbeti še svoje nasledstvo. Glede slednjega se kot obetavna kandidatka kaže nova generalna sekretarka CDU Annegret Kramp-Karrenbauer, a se bo morala najprej še izkazati, predvsem pri pripravi novega programskega dokumenta stranke.

Po drugi strani bo kanclerka v tem mandatu pod velikim pritiskom SPD in CSU. Na Bavarskem bodo oktobra deželne volitve, pred katerimi bo CSU zagotovo na vse načine poskušala uveljaviti svoja stališča v zvezni politiki, še posebej pri begunski politiki in notranji varnosti. Prepiri v koaliciji so tako že predprogramirani," še napoveduje Brettschneider.