Veleposlanik, ki Slovenijo pokriva z Dunaja, je danes nagovoril člane odbora DZ za zunanjo politiko, ki imajo na mizi vprašanje priznanja palestinske države. Čeprav je Slovenija majhna članica EU, Šafi meni, da bi slovensko priznanje Palestine lahko sprožilo verižno reakcijo v uniji, saj tudi druge države razmišljajo o tem. "Ko bi videli, da si tudi majhne države, kot je Slovenija, drznejo narediti ta korak, zakaj tega ne bi naredili tudi Irska, Portugalska ali Luksemburg," je dejal.
Šafi je spomnil, da je Slovenija podprla Palestino kot državo nečlanico opazovalko v ZN in njeno članstvo v Unescu. Prav tako je vedno glasovala za resolucije ZN, ki jasno določajo, da je Palestina država, zato je priznanje palestinske države logičen naslednji korak. Kot razume iz pogovorov s slovenskimi predstavniki, so vse "sestavine" za priznanje tu, ostaja samo še ta zelo majhen, a pomemben korak. Veleposlanik upa, da bo do priznanja prišlo pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji.
Veleposlanik je poudaril, da bi bilo priznanje zelo koristno za to, da bi lahko ponovno zagnali mirovna pogajanja z Izraelom. Glavni problem mirovnega procesa, ki s prekinitvami poteka od leta 1991, je po njegovih besedah pomanjkanje simetrije med stranema - okupatorska država in okupirana stran. S priznanjem Palestine pa bi imeli obe strani enake pogoje.
Kot je dejal Šafi, je Izrael Palestincem vedno zanikal pravico do državnosti, zato je bila državnost vprašanje na pogajanjih. S priznanjem palestinske države pa to ne bi bila več tema pogajanj, temveč bi se lahko začeli pogajati o praktičnih vprašanjih, kot so kako končati izraelsko okupacijo, časovni okvir, kaj narediti z mejami in kje jih postaviti.
Veleposlanik zavrača izraelski argument, da se Palestinci ne bodo pogajali, če bo mednarodna skupnost priznala njihovo državo. Palestinska stran se zaveda, da priznanje ne spremeni položaja na terenu, ustvari pa novo pravno stvarnost. Uradno palestinsko stališče je, da je konflikt možno rešiti samo s pogajanji, vojaška rešitev ni opcija. "Želimo se pogajati z Izraelom, vendar pod pogojem, da Izrael prizna, da smo država. Če tega ne sprejme, nima smisla," je dejal Šafi.
Izrazil je bojazen, da bo rešitev dveh držav za vedno izgubljena, če mednarodna skupnost ne bo hitro ukrepala. Izrael pa se bo po njegovih besedah znašel v težkem položaju.
"Če nočete rešitve dveh držav, nam dajte državljanske pravice, enake pravice kot Izraelcem, potne liste, volilno pravico in naj Izrael in Palestina postaneta ena država," je kot hipotetično možnost omenil veleposlanik. Ob tem je dodal, da niso Palestinci tisti, ki ne želijo te rešitve, temveč Izrael. "Če nočejo ene države, v kateri bi vsi živeli enakopravno, je edina možnost rešitev dveh držav," je poudaril.
Kot je dejal, so Palestinci pripravljeni na pogajanja, vendar je to odvisno od okvira. Ker dvostranska pogajanja z Izraelom očitno ne delujejo, se zavzemajo za drugačen mednarodni okvir. Kot primer je Šafi navedel pogajanja med Iranom in šesterico velikih sil o iranskem jedrskem programu.
Opozoril je, da se je edini posrednik v bližnjevzhodnem mirovnem procesu ZDA s priznanjem Jeruzalema kot izraelske prestolnice, kar je eno glavnih vprašanj v pogajanjih, postavil na stran Izraela. "Če se posrednik postavi na eno stran, izgubi to vlogo v procesu. ZDA so seveda pomembne, vendar pa ne morejo biti več posrednik, lahko pa sedijo na izraelski strani mize," je dejal.
Veleposlanik si želi, da bi Evropa, ki prispeva največ sredstev za palestinske oblasti, prevzela aktivnejšo vlogo v mirovnem procesu. "Nočemo, da je Evropa samo plačnik, temveč da je tudi politični igralec," je poudaril. Evropa bi morala po njegovih besedah prevzeti večjo vlogo, ker smo sosedi. Problemi Bližnjega vzhoda namreč postajajo notranji problemi Evrope, pri čemer je izpostavil migracije in terorizem.
V interesu Evrope je, da je Bližnji vzhod stabilen. "Američani preletijo na tisoče kilometrov, da bombardirajo Irak, Libijo in Afganistan, nato pa odletijo nazaj. Evropa pa se mora soočiti posledicami te zgrešene ameriške politike," je dejal Šafi.
Evropa bi morala vzpostaviti ravnovesje nenadzorovani politiki administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki "teka naokoli kot nevodena raketa", ne samo na Bližnjem vzhodu, temveč tudi pri trgovinski politiki, podnebnih spremembah in drugih vprašanjih, je še dejal palestinski veleposlanik.
