Pred glasovanjem so kritiki na družbenih omrežjih obsodili odpravo omejitve mandatov in potegnili vzporednice s Severno Korejo. Zapisali so tudi, da se znova gradi kult osebnosti, kot pri Mao Zedongu. Vlada je hitro odstranila članke s takšno vsebino in objavila prispevke, ki slavijo partijo.
Udeleženci kongresa pa so poudarili, da odpravo časovne omejitve podpirajo tudi običajni ljudje. Po njihovem prepričanju ima Kitajska srečo, da ima voditelja, kot je Xi, na spletu poroča tiskovna agencija Reuters.
Odprava ustavne omejitve dveh predsedniških mandatov naj bi 64-letnemu Xiju, najmočnejšemu kitajskemu voditelju v zadnjih desetletjih, omogočila pospešitev uresničevanja načrta za "novo dobo", ko naj bi dežela z največ prebivalci na svetu znova zasedla tisto mesto v središču svetovne politike, ki ji po mnenju Kitajcev pripada, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Xi se je na oblasti utrdil že leta 2012 z imenovanjem za generalnega sekretarja kitajske komunistične partije, ki nima omejenega mandata. Položaju predsednika države, ki je sicer pretežno ceremonialne narave, bi se moral sicer odpovedati v letu 2023.
Danes so delegati potrdili tudi vpis "Xi Jinpingove misli o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo" v ustavo. Pred tem je tudi partija Xijevo misel vpisala v svoj statut, s čimer ga je povzdignila na panteon kitajskih voditeljev ob bok ustanovitelju ljudske republike Mao Zedongu in arhitektu tržnih reform Deng Xiaopingu.
