"Pričakuje se, da bodo sodelovale vse tiste države, ki so že zdaj igrale aktivno vlogo na tem področju: Slovaška, Češka, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Bolgarija, Romunija, Poljska, Latvija, Litva, Estonija ..." so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Zaenkrat tudi še ni znano, katere proizvode bodo preverili in kakšne analize bodo opravljene. To bo namreč znano po pripravi in sprejemu metodologije. Bruselj je za metodologijo za izboljšanje analiz živil predvidel milijon evrov.
Enotna metodologija testiranja kakovosti izdelkov je odgovor na nekatera opozorila, da multinacionalke potrošnikom v vzhodni in centralni Evropi prodajajo izdelke nižje kakovosti kot potrošnikom v zahodnih državah. Na dvojno kakovost hrane in proizvodov iste blagovne znamke v zahodnem in vzhodnem delu Evrope sta med drugim lani opozorili Madžarska in Slovaška.
Projekt sicer koordinira Skupno raziskovalno središče JRC, znanstvena služba Evropske komisije. Trenutno je v prvi fazi, ki naj bi se predvidoma zaključila do konca marca.
"V tej fazi se bo v soglasju z deležniki (pristojne oblasti držav članic, EU krovne organizacije in združenja predstavnikov živilske industrije, nevladne organizacije na področju varstva potrošnikov) pripravil harmoniziran protokol vzorčenja. Protokol bo poleg števila in vrste vzorcev, ki jih bo treba odvzeti, vključeval tudi vrste preiskav, ki se bodo na teh vzorcih opravile," so pojasnili na ministrstvu.
Metodologija bo poleg protokola vzorčenja vsebovala tudi protokol, ki ga bodo morali izvajati laboratoriji, ki bodo izvajali analize. Te bodo vključevale kemijske in organoleptične preiskave (videz, vonj, okus ...). Preiskave bodo izvajali posebej za ta namen s strani Evropske komisije imenovani laboratoriji držav članic. Vzorčenje v Sloveniji bo izvedla Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so še navedli na ministrstvu.
Evropska komisija je sicer septembra lani objavila smernice za pomoč pri uporabi evropske zakonodaje na področju živil in varstva potrošnikov, ki naj bi prispevale k reševanju problema dvojne kakovosti hrane v članicah EU. Ukrepe je predstavila komisarka za varstvo potrošnikov, Čehinja Vera Jourova, ki je problem ponazorila z lastno izkušnjo: leta 1990 so šli po padcu železne zavese čez mejo v Avstrijo po kavo in čokolado, ki sta imeli drugačen okus, kot so bili navajeni.
Čeprav so ti časi daleč, se potrošniki še vedno pritožujejo zaradi drugačnih okusov kave in čokolade, kar je nedopustno, saj nihče ne želi "enotnega trga dvojnih standardov", je takrat poudarila komisarka in zavrnila navedbe, da gre za "anekdotičen" problem.
Komisija je tudi jasno povedala, da je prodaja dveh izdelkov različne kakovosti v enaki embalaži v različnih članicah po evropski zakonodaji prepovedana. Na primer: prodaja ribjih palčk z manj ribjega mesa ali kave z manj kofeina in več sladkorja.
Oktobra lani je v Bratislavi potekal tudi vrh, ki je bil namenjen vprašanju dvojne kakovosti živil. Udeležil se ga je tudi slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je takrat poudaril, da je nesprejemljivo, da se v posameznih državah EU pod enako blagovno znamko prodajajo izdelki različne kakovosti.
