Uvedba 25-odstotnih carin na jeklo in 10-odstotnih na aluminij "bi lahko imela velik učinek na gospodarske odnose" med prvim in tretjim največjim svetovnim gospodarstvom, ZDA in Japonsko. Tiskovni predstavnik japonske vlade Yoshihide Suga je menil, da bi poteza lahko škodila globalnemu trgovinskemu sistemu in celotnemu svetovnemu gospodarstvu. Tokio bo na Washington pritisnil, naj tudi Japonsko uvrsti med izjeme, za katere carine ne bodo veljale, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nasprotovanje je izrekla tudi Kitajska, ki ima drugo največje gospodarstvo na svetu. Po oceni Pekinga so carine napad na ustaljeni red v mednarodni trgovini. Gre za "protekcionizem v imenu nacionalne varnosti", je opozoril Wang Hejun s kitajskega ministrstva za trgovino.
Južna Koreja bo prav tako zaprosila ZDA, naj jo izbrišejo s seznama držav, za katere bodo veljale carine. Če ji to ne bo uspelo, bo preverila možnost, da bi carine izpodbijali pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), so zapisali v uradni izjavi ministrstva za trgovino.
Nemška gospodarska ministrica Brigitte Zypries je v izjavi poudarila, da gre pri Trumpovi potezi za "protekcionizem, ki žali tesne partnerice, kot sta EU in Nemčija, in omejuje svobodno trgovino". Nemčija bo po njenih besedah v posvetovanjih z EU podala "jasen odgovor".
Nemška kanclerka Angela Merkel je bila prav tako kritična do Trumpa, a je pozvala k mirnemu odzivu. Zvišanje carin "ni dobro" in je zaskrbljujoče, je po srečanju s predstavniki nemške industrije v Münchnu dejala kanclerka. Izrazila pa je zaupanje v Evropsko komisijo, ki bo skušala z ZDA voditi dialog, a hkrati načrtuje povračilne ukrepe.
"Pogovori morajo biti preferenca," je dejala Merklova. "Najbolje bi bilo, če bi bili izvzeti," je še menila.
Britanski minister za trgovino Liam Fox je že v četrtek ameriške poteze označil za "napačne". "S presežki proizvodnje jekla se lahko spopademo večstransko, a to je napačna pot," je menil. Misel, da bi bila tarča carin tudi Velika Britanija, se mu ob tem zdi "absurdna", saj Velika Britanija z jeklom zalaga ameriško vojsko in torej v njenem primeru argument o nacionalni varnosti ni smiseln.
Prvi mož gospodarskega inštituta Ifo iz Münchna Clemens Fuest je Trumpove poteze opisal kot "nevarno napačno pot". EU mora po njegovem odgovoriti z omejenimi carinami na ameriške izdelke, hkrati pa ZDA voditi dialog s ponudbo, da ob umiku ameriških carin dodatno odpre svoj trg za ameriške proizvode. Izredno pomembno je po navedbah Fuesta tudi ohraniti prosto trgovino z drugimi državami, da se protekcionizem ne bo razširil po svetu.
Evropsko združenje jeklarjev Eurofer je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa na Trumpovo potezo ostro reagiralo. Generalni sekretar združenja Axel Eggert je poudaril, da so evropski proizvajalci neupravičeno prizadeti in bodo močno občutili izgubo enega od svojih največjih izvoznih trgov. "Utemeljitev na temelju nacionalne varnosti, ki jo je uporabil (ameriški) predsednik, in povezovanje teh carin z vplačili v zvezo Nato, sta absurdna," je še dodal.
Lani je največ jekla v ZDA izvozila Kanada, sledile so Brazilija, Južna Koreja, Rusija, Mehika, Japonska in Nemčija. Trump je že napovedal, da višje carinske dajatve vsaj sprva ne bodo veljale za jeklo in aluminij iz Kanade in Mehike, s katerimi se ZDA pogajajo o spremembah trgovinskega sporazuma Nafta, najverjetneje pa bodo izvzete tudi nekatere druge države.
Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je po Trumpovem ukrepu sporočila, da je EU tesna zaveznica ZDA in bi morala biti prav tako izvzeta iz višjih carin. Evropska komisija v prvi vrsti stavi na dialog, medtem pa je že opredelila tri vrste zaščitnih ukrepov v primeru ameriškega zvišanja carin, in sicer bi lahko uvedla dodatne dajatve na nekatere ameriške proizvode, na primer viski bourbon, arašidovo maslo, brusnice in pomarančni sok. Odziv EU bi bil lahko pripravljen v roku 90 dni.
