c S

Varuh človekovih pravic zaskrbljen zaradi zastoja sanacije pogorišča v Zalogu pri Straži

09.03.2018 12:51 Ljubljana, 09. marca (STA) - Varuh človekovih pravic, ki po požaru v podružnici družbe Ekosistemi v Zalogu pri Straži julija lani ni ugotovil nepravilnosti pri postopkih pristojnih organov, zdaj ugotavlja, da je prišlo do zastoja pri sanaciji. Varuh je zaskrbljen nad tem, da je glavnina odpadkov še vedno na pogorišču, so opozorili.

Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, so varuha lokalni pobudniki opozorili, da naj bi bilo pogorišče še vedno v skoraj enakem stanju, kot je ostalo takoj po požaru, in da družba še vedno ni odstranila odpadkov, ki so tam ostali po požaru.

Varuh tudi po podatkih Inšpektorata RS za okolje ugotavlja, da sanacija pogorišča ne poteka, kot je bilo predvideno s terminskim oz. sanacijskim načrtom, in da je ta novembra zastala.

Glede na navedeno in zaradi bojazni padavinskega izpiranja omenjenih odpadkov je urad varuha glede na kritičnost stanja ministrstvu za okolje in prostor predlagal, naj nemudoma sproži vse potrebno za nadaljevanje sanacije, predvsem pa, da s pogorišča v najkrajšem možnem času odstranijo preostale odpadke, so med drugim zapisali v sporočilu.

Celjska družba Ekosistemi se je sicer, potem ko ji je ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo pritožbo zaradi odvzema okoljevarstvenega dovoljenja za pogorelo podružnico v Zalogu pri Straži, nedavno pritožila na upravnem sodišču. Kdaj bodo lahko končali popožarno sanacijo, v družbi ne vedo.

Direktor Ekosistemov Gregor Kovačič je v nedavni izjavi za javnost zapisal, da je družba s sodelovanjem mariborske fakultete za strojništvo pripravila "konkretne strokovne rešitve" za zastalo sanacijo, ki bi jo izvedli v največ enoletnem obdobju, a se okoljsko ministrstvo z njihovimi rešitvami ni strinjalo in je predlagalo druge.

Zaradi nestrinjanja ministrstva "s strokovno predlagano rešitvijo družbe Ekosistemi in z začetkom iskanja novih rešitev v okviru predloga ministrstva za okolje in prostor pa je sama sanacija terminsko nedefinirana", je med drugim zapisal Kovačič.

Po njegovih podatkih je sicer na pogorišču še vedno približno 5000 kubičnih metrov odpadkov, edina možnost za njihovo odstranitev je izvoz na sežig v tujino, saj so zmogljivosti slovenskih sežigalnic odpadkov zasedene. Ker pa imajo odpadki prenizko kalorično vrednost za sežig, bi jih moralo podjetje predhodno obdelati. Vanje bi moralo domešati sveže odpadke, česar pa ne more storiti brez veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja ali pridobitve novega.