"V primeru, da bo sodba vsebinsko zajela tudi sporazume, ki jih je sklenila Republika Slovenija, bo treba kršitev odpraviti," so glede posledic sodbe povedali na ministrstvu. A konkretni učinki na sporazume o zaščiti naložb med državami članicami EU in posredno tudi na druge sporazume o zaščiti naložb, ki so jih sklenile bodisi države članice EU kot tudi EU s tretjimi državami, ki vsebujejo arbitražno klavzulo, bo mogoče opredeliti šele po zaključeni analizi sodbe, so opozorili.
Slovenija je sicer še pred pristopom k EU sklenila 21 sporazumov o zaščiti naložb s sedanjimi državami članicami EU, in sicer z belgijsko-luksemburško ekonomsko unijo, Bolgarijo, Dansko, Nemčijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Litvo, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Finsko, Švedsko, Veliko Britanijo, Slovaško in s Češko - ta zadnji je že prenehal veljati. Sporazumi vključujejo tudi določbe o reševanju naložbenih sporov, ki pa so v posameznih sporazumih različne, so pojasnili na ministrstvu.
Na gospodarskem ministrstvu so ob tem spomnili, da je Evropska komisija že uvedla postopek ugotavljanja skladnosti tovrstnih sporazumov o zaščiti naložb proti petim državam članicam EU. Slovenija je v postopku iz leta 2015 zavzela stališče, da iz pragmatičnih razlogov ne nasprotuje prenehanju veljavnosti svojih dvostranskih sporazumov o zaščiti naložb z državami članicami EU, ki ga bodo predlagale slednje. Opozorila pa je, da je potreben enoten, sistemski pristop glede načina in časa prenehanja veljavnosti omenjenih sporazumov, ki bo zagotavljal enako obravnavo, dovolj pravne varnosti za vlagatelja in naložbe in ne bo prejudiciral vprašanje pristojnosti na naložbenem področju.
Sodišče EU je ta teden v sodbi v zadevi Achmea ugotovilo, da investicijski sporazumi med članicami EU, ki vsebujejo arbitražni način reševanja sporov v zvezi z zaščito naložb, niso v skladu s pravom EU. Sodišče je odločalo v primeru sporazuma med nizozemsko zavarovalniško skupino Achmea in Slovaško.
Sodba bi lahko pomenila konec okoli 200 investicijskih sporazumov med članicami EU in bi pomenila veliko zmago za okoljsko zaščito v Evropi, so poudarili v nevladni organizaciji ClientEarth. Prav tako so mnenja, da prinaša posledice za investicijske sporazume, ki jih EU sklepa s tretjimi državami, kot je na primer sporazum Ceta med EU in Kanado. Mehanizem reševanja investicijskih sporov pred arbitražnim sodiščem, ki ga predvideva Ceta, je prav tako stvar presoje Sodišča EU.