Ukrep bo začel veljati v prihodnjih 15 dneh. EU in nekatere države so že napovedale protiukrepe. Evropska komisija je pred dnevi že opredelila tri vrste zaščitnih ukrepov v primeru ameriškega zvišanja carin, in sicer bo EU uvedla dodatne dajatve na nekatere ameriške proizvode, na primer viski bourbon, arašidovo maslo, brusnice in pomarančni sok.
Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmstrom je po Trumpovem ukrepu sporočila, da je EU tesna zaveznica ZDA in bi morala biti prav tako izvzeta iz višjih carin. Bela hiša je namreč pustila odprto možnost, da se za druge države uvedejo drugačni ukrepi.
"V naslednjih dneh bom skušala dobiti bolj jasno podobo tega vprašanja. Veselim se sobotnega srečanja z Ameriškim trgovinskim predstavnikom Robertom Lighthizerjem v Bruslju za pogovor o tem," je sporočila komisarka. Lighthizer je dobil nalogo, da se pogovarja z državami glede možnosti izvzetja iz povišanja carin, vendar podrobnosti niso niti najmanj jasne.
Trump je pretekli teden najprej napovedal višje carine na jeklo in aluminij za vse tuje države, potem se je odločil, da bosta Kanada in Mehika uvodoma izvzeti, če bosta prilagodljivi okrog pogajanj za spremembe Sporazuma o prosti trgovini Severne Amerike (Nafta), Ob podpisu odloka pa je še dodal, da se bo dalo kaj zmeniti tudi z drugimi državami na primer, če bodo preselile proizvodnje v ZDA.
Mehiški minister za ekonomijo Ildefonso Guajardo je sicer zavrnil vsako možnost popuščanja pod takim pritiskom, kanadski minister za trgovino Francois Phillippe Champagne pa je prav tako dejal, da njegova država ne bo sprejela nobenih carin ali kvot od ZDA.
Trump trdi, da je carine dvignil iz razlogov nacionalne varnosti. Država, ki nima svojega jekla in aluminija ne more sama proizvajati tankov, topov in letal. Poceni uvoz iz tujine je ogrozil domačo industrijo in Trump meni, da je rešitev v višjih carinah. "Če noče plačati davka, preseli proizvodnjo v ZDA," je dejal.
ZDA se že več let pritožujejo nad velikim zunanjetrgovinskim primanjkljajem, ki je narasel na 800 milijard dolarjev letno, za polovico pa gredo zasluge Kitajski, ki prav tako izvaža najcenejše jeklo. Kongresni republikanci so Trumpa teden dni prepričevali naj potem uvede bolj merjene ukrepe proti državam kot je Kitajska in kaže, da obstaja možnost, da se bo na koncu po vsem kravalu to tudi morda zgodilo.
Vendar tudi Kitajska ne bo mirno sprejela višjih carin. Kitajski zunanji minister Wang Yi je dejal, da so trgovinske vojne v današnjem času globalizacije napačen recept in Kitajska bo morala sprejeti upravičene in nujne ukrepe.
Prav zaradi nejasnosti okrog novih ukrepov se Wall Street tokrat ni odzval pričakovano negativno. Ko je Trump v Washingtonu podpisoval carine, so borzni posredniki na Newyorški borzi to spremljali po televizijah, na ekranih pa so se svetile zeleno obarvane številke vrednosti osrednjih borznih indeksov, ki so dnevno trgovanje sklenili pozitivno.
To je v popolnem nasprotju z odzivom pretekli teden, ko je Trump prvič omenil višje carine. Poleg tega pa je v četrtek na primer nazadoval posebni indeks S&P composite 1500 za jeklo, ki je nazadoval za 2,7 odstotka. Višje carine bi pač morale razveseliti vlagatelje v domačo jeklarsko proizvodnjo.
