Veljavni zakon o nepremičninskem posredovanju sega v leto 2003, državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak pa je že januarja ob začetku obravnave predloga novega zakona pojasnila, da se z njim postavlja nov pravni okvir za delovanje nepremičninskih družb, in sicer s ciljem povečanja stopnje varovanja interesov potrošnikov kot tudi pravne varnosti potrošnikov in nepremičninskih družb.
Z namenom varovanja interesov potrošnikov bo plačilo za posredovanje tako kot sedaj regulirano in bo v primeru nakupa in prodaje iste nepremičnine znašalo največ štiri odstotke pogodbene cene. Tako je zapisano že v veljavnem zakonu in čeprav je predstavnica Zveze potrošnikov Slovenije ugotavljala, da zapis ne povzroča težav, so se v današnji razpravi pojavile bojazni, da bi lahko prihajalo do seštevanja teh odstotkov.
Nepremičninska družba bi denimo lahko sklenila eno pogodbo s prodajalcem nepremičnine in drugo s kupcem te iste nepremičnine, vsak pa bi ji obljubil plačilo za posredovanje v višini štirih odstotkov. Za takšne primere so člani odbora po daljšem odmoru našli rešitev, da se plačilo za posredovanje razdeli v skladu z dogovorom, a skupna vsota ne sme biti višja od štiri odstotkov pogodbene cene. Enako velja, če ista nepremičninska družba posreduje za več naročnikov.
Ta omejitev po predlogu - tako kot v veljavnem zakonu - ne bo veljala le, ko bo pogodbena vrednost nepremičnine manjša od 10.000 evrov. Ko bo dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se bo znesek plačila za posredovanje razdelil. Ne bo pa več omejitve provizije za pogodbe, ki jih sklepajo gospodarske družbe med seboj, saj bodo zanje veljala pravila obligacijskega prava. To je ena pomembnejših sprememb v novem zakonu.
Poleg vrste dopolnil, ki so jih poslanci koalicije pripravili na podlagi pripomb pravnikov državnega zbora, so člani odbora potrdili tudi predlog Levice, da se najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje pri najemu nepremičnin določi v višini ene mesečne najemnine. Vlada glede višine plačila za posredovanje pri najemu nepremičnin ni predlagala omejitev.
Je pa predvidela, da sme nepremičninska družba dodatno zaračunati morebitne dodatne stroške, ki jih ima v zvezi s posredovanjem nepremičnin, vendar ne smejo biti višji od 150 evrov. Poslancem NSi se takšna omejitev ne zdi utemeljena in celo ustavno sporna, a jim je ni uspelo črtati iz osnutka zakona. Prav tako so ostali osamljeni v zahtevi, naj se v zakon vrne zahteva po dodatnem usposabljanju nepremičninskih posrednikov na vsakih pet let. Stebernakova je odgovorila, da so že za pridobitev licence za posredovanje v prometu z nepremičninami določeni zelo strogi pogoji, zato potrebe po zahtevi za dodatno usposabljanje ni.
Zakonski predlog določa tudi pogoje za nepremičninske družbe in za nepremičninske posrednike, dovoljenje za opravljanje poslov posredovanja pa bo lahko pridobil posameznik, ki bo imel dokazilo o strokovni usposobljenosti in ki ne bo pravnomočno obsojen za določena kazniva dejanja. Za izdajo in odvzem dovoljenja za posrednike bodo pristojne upravne enote in ne več ministrstvo, pristojno za prostor.
Nepremičninska družba bo lahko od naročnika ali tretje osebe sprejela v hrambo tudi denarna sredstva, a jih bo morala hraniti na fiduciarnem računu. Po predlogu bo nadzor nad izvajanjem zakona opravljal tržni inšpektorat, na novo pa so določene tudi globe, ki pa jih je odbor danes nekoliko znižal. Nepremičninsko družbo bo lahko v primeru kršitev določb zakona doletela globa v višini od 6000 do 150.000 evrov.
