Tako stavka, zaradi katere je bilo danes odpovedanih več sto vlakov in je bila med drugim prizadeta madridska podzemna železnica, kot poziv ženskam, naj danes zaprejo svoje denarnice in za vsaj en dan opustijo gospodinjska opravila, sta sprožila precej razprav v Španiji. Mnogi se z njima ne strinjajo. Vladajoča desnosredinska Ljudska stranka je tako ocenila, da gre za akcije "feminističnih elit in ne resničnih žensk z vsakdanjimi težavami", piše britanski BBC.
Po drugi strani so protest podprle številne vidne Španke, od ministrice za kmetijstvo Isabel Garcia Tejerina in predsednice madridske regije Cristine Cifuentes do igralke Penelope Cruz, ki je sporočila, da bo danes na "domači stavki" in ne bo imela javnih nastopov. Anketa španskega časnika El Pais, ki je zajela 1500 ljudi, je obenem pokazala, da 82 odstotkov vprašanih podpira stavko in da jih 76 odstotkov meni, da je življenje žensk v Španiji težje od življenja moških.
Dvourni stavki v Španiji, h kateri sta pozvala dva glavna sindikata, ki se nista hotela pridružiti 24-urni stavki, sta medtem sporočila, da se jim je pridružilo 5,3 milijona ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po podatkih Eurostata so ženske v Španiji plačane 13 odstotkov manj od moških kolegov v javnem in kar 19 odstotkov manj v zasebnem sektorju, še dodaja BBC.
V Parizu je francoski predsednik Emmanuel Macron obljubil, da bodo imenovali podjetja, ki ženskam plačujejo manj za isto delo. Premier Edouard Philippe je že v sredo opozoril, da bi ta podjetja lahko denarno kaznovali v višini do enega odstotka njihove plačne mase.
Francoski dnevnik Liberation je medtem ceno izvoda današnjega časnika za moške simbolno podražil za 25 odstotkov. Francozinje so namreč lani v poprečju zaslužile 25,7 odstotka manj kot Francozi.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v video posnetku ženske pozvala, naj ne zaspijo na lovorikah. "Boj za enake pravice se nadaljuje. Veliko je še treba storiti, da bodo imele ženske enake pravice, pa tudi enake dolžnosti kot moški," je izpostavila. Prepričana je, da jim bo to uspelo doseči.
V Prištini so tri rdeče plakate, enake kot so bili v z oskarji nagrajenem filmu Trije plakati pred mestom, postavili pred sedež kosovske policije. "Še koliko nesprejetih klicev," piše, ob tem pa imeni žensk, ki sta ju ubila njuna soproga.
Ob današnjem mednarodnem dnevu žensk so sicer protesti za enakopravnost spolov potekali v številnih mestih po vsem svetu. Na Filipinih se je na stotine aktivistk, oblečenih v rožnate in vijolične srajce, zbralo v znak protesta proti tamkajšnjemu predsedniku Rodrigu Duterteju, ki velja za enega najhujših kršiteljev pravic žensk v Aziji.
Zbrane je med drugim nagovorila vrhovna sodnica Maria Lourdes Sereno, proti kateri je filipinski parlament sprožil postopek odstavitve, ker naj ne bi plačevala davkov, sama pa vztraja, da je žrtev političnega pregona, "laži, groženj in nadlegovanja". "Borim se za prihodnost našega naroda, ki ljubi svobodo," je poudarila na današnjem shodu in zatrdila, da se ne bo predala, poroča AFP.
O protestih proti nasilju in diskriminaciji žensk danes poročajo tudi iz Indije. Udeležilo se jih je več tisoč ljudi. V prestolnici New Delhi so v glavni poslovni četrti v okviru kampanje Rape Roko (Zaustavite posilstva) pripravili tudi človeško verigo. Protestniki so med drugim zahtevali ostrejše kazni za tiste, ki zagrešijo zločine nad dekleti in ženskami, ter učinkovitejše sodne procese, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V drugem največjem iraškem mestu Mosul, od koder so julija lani po letih zasedbe pregnali skrajneže Islamske države, je 300 žensk simbolično preteklo 900 metrov po glavni ulici. Kot je ob tem povedala organizatorka, so s tem želele ženskam vrniti njihovo mesto, potem ko so bile dolgo postavljene ob stran. Nekatere so nosile napise "Končajte poroke mladoletnih", "Prekinite molk in recite Ne" ter "Imam pravico do svobode govora", navaja AFP.
V Londonu so odprli še en klub, namenjen samo ženskam. Princ Harry in Meghan Markle sta mlade študentke vzpodbujala h karieri na področju znanosti in matematike.
Pobudo za praznovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk je dala nemška komunistka Clara Zetkin, rojena Eissner, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk. V povezavi z 8. marcem velja omeniti tudi spontano stavko newyorških tekstilnih delavk 8. marca 1857.
Zetkinova je dan žensk predlagala na drugi mednarodni konferenci socialističnih žena, ki je bila 1910 v Koebenhavnu. Leto kasneje, 1911, so mednarodni dan žensk, sicer 19. marca, praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, pa tudi v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po pravici žensk, da volijo in so izvoljene, pravici do zaposlitve in poklicnega izobraževanja in ukinitev diskriminacije na delovnem mestu.
Generalna skupščina Združenih narodov je 8. marec za mednarodni dan žensk razglasila z resolucijo leta 1977.
