Vlada vseskozi zagovarja stališče, da za kakršnakoli izplačila NLB na podlagi sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog ni pravne podlage ne v slovenskem ne v mednarodnem pravu, je danes ob robu seje odbora DZ za zunanjo politiko novinarjem dejal Cerar.
O predlogu ustavnega zakona - s katerim bi med drugim dopolnili ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS tako, da bi NLB prepovedali izplačilo kakršnihkoli zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB - Cerar pravi, da bi bilo treba čim prej proučiti, ali je takšen zakon potreben.
"Če bi se v DZ, ki je pristojen za ustavne spremembe, ugotovilo, da je morebiti treba nujno sprejeti takšen zakon - to je vprašanje, na katerega mora odgovoriti predvsem stroka - bi bilo to smiselno. Je pa treba zadevo čim hitreje proučiti," je dejal predsednik vlade.
Na vprašanje o tem, ali je bila vlada res vnaprej seznanjena, da ena od sodb hrvaških sodišč zahteva plačilo NLB - ki naj bi bilo nato dejansko izvedeno - je Cerar dejal, da so bili o tem neformalno seznanjeni, a se na to niso odzvali.
"O tem, da je bila izdana ena od sodb, smo bili enkrat neformalno na hitro seznanjeni na sestanku na vrhu koalicije, vendar se na to nismo odzvali, ker to ni bil predmet posebne razprave. Vlada o tem ni bila nikoli formalno seznanjena in o tem ni posebej odločala," je povedal.
Ponovil je, da so pred nekaj tedni sprejeli sklep, "ki je samo potrdil odločitev, ki jo vlada vseskozi zagovarja - da za izplačila kakršnih koli zneskov na podlagi takšnih hrvaških sodb ni v Sloveniji nobenega pravnega temelja".
"To niso sodbe, ki bi imele pravno opravičilo ne v našem ne v mednarodnem pravu. Zato do takšnih izplačil ne sme prihajati," je dejal Cerar in dodal, da je stališče vlade utemeljeno tudi v stališču posebne koordinacijske skupine za nasledstvo. "Stališča nismo nikoli spreminjali in banka ga mora v vsakem primeru upoštevati."
V SDS in NSi z ustavnim zakonom, s katerim bi dopolnili ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, predlagajo, da bi NLB prepovedali izplačilo kakršnihkoli zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB. Če bi do njih vendarle prišlo, pa bi morala na podlagi odločitve vlade prek Finančne uprave RS (Furs) nemudoma slediti kompenzacija. Furs naj bi ta denar izterjal od hrvaških družb v večinski državni lasti, poleg tega pa naj bi vlada uvedla sankcije zoper tiste tuje banke, ki bi skušale operacionalizirati sodbe hrvaških sodišč.
