Napredek družbe bi se moral odraziti v bolj kakovostnem življenju, medtem ko je zdaj ravno obratno, je uvodoma dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Ženske ostajajo na delu vse dlje in imajo več služb hkrati, da lahko preživijo sebe in otroke, je opozorila v uvodu v okroglo mizo z naslovom Kako ženske uresničujemo pravico do usklajevanja dela in družine?
Veliko pravic žensk, ki se danes v našem okolju zdijo samoumevne, v preteklosti ni bilo, je dejala predsednica odbora za enake možnosti ZSSS Andreja Poje. Tudi njihova ekonomska in politična enakopravnost ni umevna sama po sebi, je dodala. Tako se denimo povečuje vrzel med plačami moških in žensk, izvrševanja zakonskih določb, ki zagotavljajo enako plačilo za enako delo, pa nihče ne spremlja, je naštela.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je dejala, da so sistemski ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja sicer potrebni. A hkrati se mora družba spreminjati, za kar pa bo potrebnega še veliko ozaveščanja, je ocenila. "Ne smemo se sramovati aktivizma," je dejala. "Brez aktivnega udejstvovanja v družbi postanejo stvari normalne, pa čeprav opraviš večino dela sama," je dodala.
V sindikatu Mladi Plus so v stiku z mladimi, ki težko vstopajo na trg dela. Težko je tako za moške kot ženske, ženske pa se že na razgovorih za delo soočajo z diskriminacijo. Delodajalci jih namreč sprašujejo o načrtovanju družine, čeprav to ni dovoljeno, je dejala Tea Jarc iz sindikata.
Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani Maca Jogan vidi moč v združevanju ljudi. "Le z organiziranim zahtevanjem pravic je mogoče doseči njihovo uresničevanje," je dejala sociologinja. "Nadzor je slab, ljudi pa je strah, da bi sami sporočili ugotovljene nepravilnosti," je opozorila. Po njenih besedah delodajalec dobro ve, da je neorganiziran delavec zelo ranljiv.
"Nenehno je treba biti na preži," je pozvala. Pomembni so rezultati opazovanja in raziskovanja, potem pa je potrebno aktivno delovanje, je poudarila.
Raziskovalka na Mirovnem inštitutu Majda Hrženjak pa je kot problem izpostavila neformalno skrbstven delo, ki ga večinoma opravljajo ženske. Delo neformalnih oskrbovalk starejših članov družine po njenih besedah pomeni za oskrbovalke velike stroške in pušča posledice na njihovem zdravju.
Neformalne oskrbovalke ne morejo dobiti bolniškega staleža in jemljejo redni dopust. V delovnem okolju lahko naletijo na nerazumevanje, več pa je nezadovoljstva tudi v družinskem okolju, ker imajo manj časa za otroke in moža. "Ženske na svojih telesih plačujejo davek, ker skrb za starejše ni urejena," je opozorila.
Skrb za starejše mora biti po njenih besedah družbena, ne pa "podružinjena", kamor vodi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, pripravljenem na ministrstvu za zdravje.