Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč se je odločila, da bo tudi letos ena njenih prednostnih nalog ureditev in dopolnitev baze vojnih grobišč z ustreznimi evidencami in ažurnimi podatki. Za ta namen bo naročila izdelavo nove baze evidentiranih lokacij prikritih grobišč, ki bo vsebinsko popravljena in dopolnjena.
Letošnji program dela komisije sicer vključuje zbiranje in obdelovanje podatkov o prikritih vojnih grobiščih in grobovih, njihovo evidentiranje ter začasno obeležitev in zavarovanje, potrjevanje grobišč, skupinsko ali posamično identifikacijo žrtev, če je to mogoče, pokop žrtev, predlog za vpis grobišča v registra vojnih grobišč in kulturne dediščine ter ureditev grobišča.
Lanskoletni program je obsegal ureditev 70 prikritih vojnih grobišč do faze, ki omogoča pripravo predloga za vpis grobišča v oba registra, izkop in pokop žrtev iz šestih prikritih vojnih grobišč, potrditev oziroma sondiranje 40 prikritih vojnih grobišč ter pregled in sanitarni iznos posmrtnih ostankov iz šestih kraških jam in brezen.
Na vladi so pojasnili, da je bil program dela za leto 2017 "po vsebinski plati v večji meri realiziran". Največ sredstev komisija trenutno namenja ureditvi grobišč in gradbenim pripravljalnim delom za dostop do posmrtnih ostankov v grobišču Jama pod Macesnovo gorico.
Predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman se je sicer decembra lani znova zavzel za ustanovitev zavoda za vojna grobišča, ki bi vzpostavil institucionalni okvir za raziskavo, urejanje in varovanje vojnih grobišč. Slovenija glede vojnih grobišč po njegovih besedah žal še vedno sodi med neurejene države.
Skupaj s članom komisije Pavlom Jamnikom je Dežman še opozoril, da potreba po zavodu ni povezana zgolj s prikritimi grobišči, ampak so prav tako problem grobovi Slovencev iz prve in druge svetovne vojne po svetu in tudi druga vojna grobišča v Sloveniji.
