Kot je na simpoziju, ki sta ga v Ljubljani pripravila Zbor za republiko in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ocenil nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm, so kritike slovenskega pravosodnega sistema upravičene. Utemeljiti jih je mogoče na strokovni podlagi in mednarodno veljavnih argumentih.
Poudaril je, da lahko ljudje upravičeno pričakujejo zaupanja vreden pravni sistem, ki bo zagotovil pravico do poštenega sojenja. Njena ključna elementa sta pravici do pravičnega in nepristranskega sojenja, je poudaril. Ob tem je opozoril na nekaj tudi politično odmevnih sodnih primerov zadnjih let, pri katerih je po njegovih ocenah mogoče najti jasne elemente pristranskega sojenja.
Nekdanji ustavni sodnik Mitja Deisinger je opozoril, da je Slovenija država z eno najnižjih stopenj zaupanja v sodstvo, pri čemer je kot eno najbolj perečih težav navedel neenotno sodno prakso. "Popolnoma enotne seveda ni mogoče doseči, vendar slovenska nedvomno ni dovolj poenotena," je ocenil.
Ustavno sodišče je po njegovih besedah večkrat opozorilo, da morajo sodišča v enakih primerih odločiti enako, dogaja pa se, da celo na istem sodišču različni sodniki različno razlagajo isti zakon.
Prav tako nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič je spomnil, da je pravna država tista država, v kateri vlada pravo, s katerim je omejena tudi oblast. "Izhodišče pravnega reda mora biti človek ter njegovo dostojanstvo in pravice, ki iz njega izhajajo," je dejal. Še posebej pomembno je, da je v ustavi zagotovljena delitev treh vej oblasti, pri čemer je po njegovem mnenju še posebej pomembna neodvisnost sodne veje oblasti. Opozoril je tudi na premalo spoštljiv odnos do sodnikov.
Med ukrepi za izboljšanje položaja slovenskega sodstva je Šturm navedel spletno dostopnost sodb in sklepov vseh sodišč ter ukinitev anonimnosti uradnih objav sodnih odločitev. Zelo pomemben je tudi sodni vpisnik, iz katerega je mogoče pridobiti zelo natančen pregled delovanja sodišč. "Vendar so ti vpisniki tajni, kar je zelo narobe," je poudaril.
Predvsem pa bi moralo sodišče po njegovih besedah v večji meri prisluhniti pripombam javnosti in upoštevati konstruktivno kritiko. "Sodstvo bi moralo dopustiti bolj odprto kritiko svojega delovanja in javnosti omogočiti natančnejši vpogled v delovanje sodnega sistema," je še dejal.
