c S

Poslanske skupine v razpravi o vojski večinsko proti opozicijskim priporočilom

08.03.2018 08:09 Ljubljana, 07. marca (STA) - Večina predstavnikov poslanskih skupin na današnji izredni seji o stanju v Slovenski vojski v predstavitvi stališč ni izrekla podpore predlogom priporočil, ki so jih podali predlagatelji seje iz SDS in NSi. Ministrica Andreja Katič je tudi ocenila, da bi bilo nepremišljeno iz plačnega sistema izvzeti samo Slovensko vojsko, ne pa denimo policije.

DZ nadaljuje izredno sejo, na kateri je predsednik republike Borut Pahor predstavil svoje stališče o razmerah v Slovenski vojski, z razpravo o opozicijskih priporočilih.

Poslanec SDS Žan Mahnič je v imenu predlagateljev med drugim izpostavil, da se je v času aktualne vlade kadrovski primanjkljaj v Slovenski vojski povečal za cel bataljon. Vojska je smiselna le, če je delujoča, Slovenija pa že štiri leta nima delujoče vojske, je opozoril. Opomnil je tudi na nizke plače vojakov in na iztrošenost opreme.

Jožef Horvat iz NSi je dodal, da mora za varnost kot eno temeljnih vrednot poskrbeti država sama, najprej zaradi lastne varnosti, nato pa tudi zaradi mednarodnih zavez. Brez lastnih vojaških zmogljivostih in visoko usposobljene vojske Slovenija izgublja v primerjavi z ostalimi članicami EU, je povedal in ponovil potrebo po izvzetju vojske iz enotnega plačnega sistema.

Obrambna ministrica Andreja Katič je ocenila, da bi bilo nepremišljeno poseči v le enega od sistemov, torej v vojsko, ne pa tudi denimo v policijo oz. ostale varnostne podsisteme. Potrebno je usklajeno delovanje, kar so si na ministrstvu prizadevali doseči s spremembami obrambne zakonodaje, ki pa za zdaj niso bile potrjene.

V poslanskih skupinah koalicije priporočilom niso naklonjeni. Kot je dejal poslanec SMC Marjan Dolinšek, so predlogi sicer všečni, a na dolgi rok nevzdržni. Še večja škoda bo narejena, če bodo ukrepe sprejemali le zato, da bi bili všeč delu volilnega telesa, je dejal. V SMC namesto tega podpirajo ukrepe in jih je že sprejela vlada in ki med drugim predvidevajo postopen dvig finančnih sredstev za obrambni resor v prihodnjih letih.

Franc Breznik iz SDS je med drugim opozoril, da je aktualna vlada našla denar za dodatne zaposlitve v javni upravi, ne pa tudi za tako pomemben steber države, kot je varnost. Prav tako je Breznik opomnil na razkroj osnovnih kohezivnih vezi med častniki, podčastniki in vojaki v Slovenski vojski.

Franc Jurša (DeSUS) je izrazil prepričanje, da mora SV nadoknaditi velik primanjkljaj iz preteklih let, ko se je veliko varčevalo. Kot je poudaril, za negativno oceno bataljonske bojne skupine ni kriva politika. Obrambni minister vojsko vodi kot politik, vojski pa poveljuje načelnik, je dejal. Priporočila, ki so jih v sprejem na današnji seji predlagali v SDS in NSi, so po mnenju DeSUS nepremišljena, saj da se morajo stvari reševati sistemsko. Jurša je dodal še, da se osebno strinja s predlogom predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je danes predstavil v DZ, da bi sprejeli sistemski zakon o dolgoročnem financiranju nacionalne varnosti.

Matjaž Nemec (SD) pa se je vprašal, s kakšnim namenom je bila sprejeta odločitev o preverjanju pripravljenosti bataljonske bojne skupine, če je bila pričakovana negativna ocena. Kot je poudaril, je "nesprejemljivo, da se zaradi političnega napada na ministrico v javnosti izpostavlja in izrablja vojake z namenom političnega obračunavanja". Predlog o izvzetju vojakov iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja je označil za neprimeren in spomnil, da so enotni plačni sistem ob uvedbi podprli tudi v SDS. Predlog o 30-odstotnem zvišanju plač pa je označil za sicer dobro zveneč, a nerealen. "Izrabljanje stisk vojske ter vseh vojakov in vojakinj s takšno demagogijo je nič več in manj ceneni populizem," je poudaril.

V Levici nasprotno od preostalih poslanskih skupin menijo, da država že danes vojski namenja preveč sredstev. Slovenija srednjeročno po besedah poslanke Violete Tomić ni vojaško ogrožena, zato so v poslanski skupini nenaklonjeni tudi temu, da bi za izgradnjo dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin namenili 1,2 milijarde evrov. Zato predlagajo, naj se o tej investiciji državljanke in državljani odločajo na referendumu, ki bi bil na dan državnozborskih volitev.

Po mnenju vodje poslanske skupine NSi Mateja Tonina pa je ključna vzpostavitev konsenza o tem, da Slovensko vojsko potrebujemo, da smo ji pripravljeni zagotoviti sredstva. Slovenska vojska je dolga leta delovala na domovinski pogon, a v nedogled tako ne bo šlo, je prepričan Tonin. Prenova obrambne zakonodaje je sicer pomembna, ni pa po njegovem mnenju ključna. Ključen je dvig obrambnega proračuna, je dodal.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je v opisu stanja nacionalnega varnostnega sistema omenil, da Sova in policija stavkata, vojska pa ima negativno oceno. Po njegovih besedah je treba poiskati odgovore na sodobna hibridna ogrožanja in sistem nacionalne varnosti posodobiti. Če smo se odločili za vstop v Nato, moramo po njegovih navedbah izpolnjevati pogoje, saj je to pomembno tudi zaradi ugleda v EU za reševanje drugih vprašanj, tudi odprtih vprašanj s Hrvaško. Dodal je še, da je denarja dovolj in da BDP raste, in vprašal, ali ga je dovolj tudi za vojsko. Med pomembnimi vprašanji je po Dobovškovem mnenju še, kako v vojaški poklic pritegniti mlade.