Današnja ugotovitev Bruslja je po oceni ministrstva "vsekakor spodbudna novica, hkrati pa potrditev opravljenemu delu in priložnost za opozorilo, da še nismo na koncu poti".
Kot so poudarili, se je treba zavedati, da še vedno nismo dosegli srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ali zagotovili ustreznega fiskalnega prostora za to, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednjega obrata v gospodarskem ciklu.
Javni dolg se je v letu 2016 zmanjšal na 78,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in se bo po oceni komisije do leta 2019 še zmanjševal in dosegel 72 odstotkov BDP. K temu bosta prispevala močna nominalna rast BDP in zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja.
Vendar komisija opozarja, da bo staranje prebivalstva na dolgi rok predstavljalo močan pritisk na javne finance, kar bo pomenilo velik izziv za dolgoročno vzdržnost javnih financ.
"Slovenija sicer že izvaja aktivnosti za sprejetje novih ukrepov na področju pokojninskega sistema. V okviru socialnega dialoga so se socialni partnerji dogovorili, da je potrebno dodatno povečanje dejanske upokojitvene starosti, vendar pa je potrebno predhodno in sočasno izvesti tudi ukrepe na trgu dela, ki bodo prispevali k zgodnjemu zaposlovanju mladih in podaljšanju aktivnosti starejših," so poudarili na ministrstvu.
Bruselj tudi ugotavlja, da so razmere v bančnem sistemu stabilne. Banke so dobičkonosne, dobro kapitalizirane in imajo ugodno strukturo financiranja in dostop do zadostne likvidnosti. Ob tem sicer še opozarja na obstoj določenih tveganj glede visoke zadolženosti podjetij, a aktivnosti bank in Banke Slovenije so prispevale, da se je delež slabih terjatev glede na leto prej zmanjšal. V prvem četrtletju lani je bil delež 10,8-odstoten, potem ko je bil še leto prej 16,3-odstoten.
Komisija tudi ugotavlja, da je Slovenija implementirala večino specifičnih priporočil, izzivi z izvajanjem posameznih politik na dolgi rok pa ostajajo. To so povezave med javnimi financami, vzdržnostjo pokojninskega sistema, zdravstveno reformo in izzivi na trgu dela.
"Zato se moramo za pozitivne dolgoročne učinke aktivno posvetiti strukturnim reformam, vezanim na demografska tveganja," so opozorili na ministrstvu.
V najkrajšem možnem času je treba po oceni ministrstva sprejeti ukrepe za dolgoročno vzdržnost javnih financ, predvsem na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, saj bo zaradi staranja prebivalstva največji pritisk na financiranje ravno teh področij.
"Prav tako moramo nadaljevati z delom na področju produktivnosti in konkurenčnosti, zagotavljati moramo t.i. 'zdravo' rast s kakovostnimi ukrepi in spodbudnim institucionalnim okoljem," so še poudarili na finančnem ministrstvu.
