Tudi evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc je izpostavila, da je to odličen dan za Slovenijo, ki danes izstopa iz makroekonomskega nadzora.
Ta korak je po komisarkinih besedah posledica stabilne gospodarske rasti, izboljšanja bančnega sistema in krepitve trga dela. Bulčeva je izpostavila tudi izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti in stanja glede sodnih zaostankov.
"Evropska komisija je s tem podala tudi močno sporočilo na trg, domačim in tujim vlagateljem, da je Slovenija stabilna država in dober partner za bodoče investicije," je še poudarila Bulčeva.
Ob tem je izpostavila, da je prav omeniti še to, da je treba nadaljevati ukrepe za stabilno financiranje zdravstva in pokojnin.
Evropska komisija je danes objavila zimski sveženj pregleda izvajanja evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove krize.
Ta vključuje poročila o finančnem in gospodarskem položaju v vseh članicah unije razen v Grčiji, ki se jo budno spremlja v sklopu programa pomoči, ter ocene makroekonomskih neravnotežij v dvanajstih članicah, tudi Sloveniji. Slovenija je edina, ki je neravnotežja odpravila.
Ob preverjanju gospodarskih neravnotežij v minulih letih je komisija v primeru Slovenije med ranljivostmi izpostavljala šibkosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja.
Komisija je danes ocenila le neravnotežja v dvanajstih članicah, za katere je lani novembra ugotovila, da potrebujejo temeljit pregled.
Slovenija je morala doslej ta pregled opraviti vsako leto od uvedbe evropskega semestra leta 2011. V letih 2013 in 2014 je komisija v Sloveniji ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a korektivnega postopka ni sprožila. Zatem pa je vsako leto presodila, da neravnovesja sicer obstajajo, a da niso presežna.
Skrajni ukrep v korektivnem postopku, ki ga ni Bruselj sprožil še nikoli, je dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda, ki lahko v skrajnem primeru postane globa.
Komisija sicer danes v poročilu o Sloveniji med drugim ugotavlja, da je gospodarska rast po letu 2016 pripomogla k odpravi pomembnih tveganj, a opozarja, da sprejetje in izvedba reform pokojninskega in zdravstvenega sistema ter dolgotrajne oskrbe ostajajo ključne prednostne naloge za vzdržnost javnih financ, zlasti zaradi staranja prebivalstva.
Članice morajo sedaj do sredine aprila v Bruselj posredovati nacionalne reformne in proračunske načrte, pri čemer morajo upoštevati tudi ugotovitve v današnjih poročilih. Komisija bo te načrte ocenila in nato maja članicam podala priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje.
