Slovenija je z ratifikacijo konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami, t. i. istanbulske konvencije, in podlagami za njeno izvajanje zagotovila pravni okvir in vzpostavila mehanizme za odpravljanje vseh oblik nasilja nad ženskami, je v poslanici ob mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, zapisala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova.
"Žal zakonodaja ni dovolj, treba je spreminjati družbo, da bo ta manj strpna do nasilja, seksizmov in šovinizmov, ne glede na to, kdo jih širi - še zlasti, ko gre za ljudi, ki bi morali služiti za zgled spoštovanja človekovih pravic," je opozorila. "Skupaj naredimo bolj odločne korake v družbo z ničelno stopnjo strpnosti do vseh zgoraj omenjenih pojavov in se zoperstavimo stereotipom, ki nasilje zaradi spola opravičujejo in ga ohranjajo," je pozvala.
Mednarodni dan žensk je sicer po njeni oceni priložnost za pregled napredka pri uresničevanju pravic žensk. Družbena okolja - od družinskih do delovnih in izobraževalnih - po njenih besedah ustvarjajo različne možnosti za uresničevanje potencialov žensk.
Slovenija se v kazalnikih enakosti spolov, ki merijo neenakosti med ženskami in moškimi na različnih področjih skozi vse življenjsko obdobje, uvršča visoko, je zapisala. Razlike med spoloma, povezane z izobraževanjem, zaposlovanjem, dohodki in drugimi prejemki, zdravjem, porazdelitvijo časa ali zastopanostjo na položajih odločanja, niso tako velike kot v večini drugih držav, je spomnila.
Na napredek smo lahko po njenem mnenju ponosni, a dela je še veliko, saj je Slovenija na omenjenih področjih v Evropi šele nekje na polovici poti do dejanske enakosti med spoloma. V Sloveniji so kritična področja še vedno zastopanost žensk na najvišjih položajih v gospodarstvu, nasilje nad ženskami, poklicna in sektorska segregacija, ženske pa so še vedno v povprečju tudi plačane manj kot moški, je naštela.
"Poleg tega nas vsakdanji seksizmi in šovinizmi, ki jih najdemo tako med ženskami kot moškimi, opozarjajo, da je odnos do žensk nasploh nekaj, kar se spreminja izredno počasi," je opozorila.
Vsem ženskam in dekletom želi, da vedno in povsod udejanjijo svoje želje in sanje, pri čemer naj spol nikoli ne bo ovira.
Vsaka druga ženska doživi eno od oblik nasilja od svojega 15. leta dalje, vsaka četrta ženska je žrtev fizičnega nasilja, vsaka druga ženska je žrtev psihičnega nasilja, osem odstotkov žensk pa doživi spolno nasilje. Vsaka deseta ženska se sreča s spletnim nadlegovanjem in vsaka dvajseta s spletnim zalezovanjem, kažejo podatki ministrstva za delo.
Glede družinskega in zasebnega življenja pa navajajo, da je 90 odstotkov očetov navzočih pri rojstvu svojega otroka, medtem ko 85 odstotkov očetov izrabi očetovski dopust. Starševski dopust si z materami deli manj kot sedem odstotkov očetov. Ženske opravijo na leto 520 ur oz. 65 delovnih dni gospodinjskega dela in skrbi za otroke, moški pa 208 ur oz. 26 delovnih dni.
