Slovenija vztraja, da je to stvar nasledstva nekdanje skupne države, zato plačevanje teh tožb ni v skladu s pravom. O tem, kako zaščititi NLB pred postopki na Hrvaškem, naj bi vlada na seji govorila že prejšnji teden, a je razpravo o tem prestavila. Kot je takrat povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, naj bi v tem tednu o tem imeli še nekaj pogovorov.
Tudi premier Miro Cerar je glede tega nedavno dejal, da mora NLB storiti vse, kar more, da prepreči morebitne poskuse izvršb nad njenih premoženjem. Če bo nastala večja zagata, ji bo vlada na neki način morala pomagati. V mislih imamo neke možnosti, ki jih bomo uporabili, če bo treba, je napovedal.
Medtem so v SDS in NSi v DZ že vložili predlog dopolnitve ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. Z njim bi NLB prepovedali izplačilo tovrstnih zahtevkov, če pa bi do njih prišlo, bi prek slovenske finančne uprave sledila kompenzacija.
Zaradi tega nerešenega vprašanja s Hrvaško je Slovenija zaustavila načrtovano privatizacijo NLB, zgodba pa je dobila nove razsežnosti, ko je na dan prišlo, da je po štirih sodbah hrvaških sodišč - od katerih je bila ena v prid NLB, ostale pa v njeno breme - en zahtevek nasprotna stran uveljavila z izvršbo nad premoženjem NLB na Hrvaškem, drugega je NLB poravnala, tretjega pa bi morala, a ga še ni.
