"Ogromno je balasta, bagatel, ogromno je kazenskih ovadb za kazniva dejanja tatvin, pri katerih je vrednost ukradenih stvari manjša od vrednosti papirja, na katerem je ovadba napisana. A vseeno to vzame precej časa. Zakon je namreč jasen - kadar zadeva izpolnjuje znake kaznivega dejanja, mora policija podati kazensko ovadbo," je pojasnila nova vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Katarina Bergant v pogovoru za STA, ki bo objavljen predvidoma v četrtek.
V primeru bagatelne kriminalitete, ki predstavlja velik delež vseh prejetih ovadb na tožilstvu, je policija vezana tudi na predlog oškodovanca in nekatere trgovine so na primer pri podajanju predlogov za pregon zelo striktne, je dejala Bergantova.
Vsak tak predlog pomeni, da mora policija zbrati obvestila in spisati kazensko ovadbo. Ta pride na tožilstvo, ki jo na koncu zavrže zaradi nesorazmernosti. Nemalo je tudi primerov, ko neka trgovina poda kazensko ovadbo zaradi izdelka v vrednosti enega evra, pa naslednji dan ovadbo umakne. Kljub umiku ovadbe je policija dolžna ovadbo spisati in jo poslati na tožilstvo, kjer jo tožilec zavrže, je pojasnila Bergantova. Po njenih besedah je takih primerov na tožilstvu res veliko.
Tožilstvo po njenih besedah res aktivno dela na področju alternativnih oblik reševanja zadev. Za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen do treh let zapora, imajo zelo velik delež postopkov odloženega pregona, kjer obdolženci na primer nakažejo nek prispevek v humanitarne namene in na podlagi tega kazensko ovadbo zavržejo. "Kar 65 odstotkov vseh zadev, ki smo jih obravnavali lani, ni prišla do sodišča. Tožilci pa so zaradi teh zadev imeli ogromno dela," je opozorila.
Bergantova ne vidi veliko možnosti, da bi tožilce razbremenili tovrstnih zadev. Vse, kar lahko naredijo, so organizacijski ukrepi, kot je vzpostavitev dežurstev za reševanje bagatelne kriminalitete, ki mora že po zakonu biti rešena v osmih dneh.
