"Ne more biti kompromisa med tem ciljem in uresničljivo politično rešitvijo," je v poročilo zapisala komisija. Ob tem je opozorila, da se humanitarna pomoč, od katere je odvisnih 13,5 milijona Sircev, zlorablja tudi kot "vojno orožje".
Skupine prebivalcev so prisiljene bodisi, da se v zameno za pomoč predajo, ali da umrejo zaradi lakote, je še navedla komisija. Ob tem so tudi navedli primer tovornjakov, ki jim je uspelo priti do oblegane Vzhodne Gute, a jih po navedbah človekoljubnih organizacij in aktivistov ni bilo mogoče do konca raztovoriti. Sirska vlada namreč ni dovolila dostave nekaterih življenjsko pomembnih medicinskih izdelkov. V Vzhodni Guti živi okoli 390.000 ljudi, kar je približno 90 odstotkov vseh Sircev, ki so trenutno podvrženi vojaškemu obleganju.
Komisija je v Siriji tudi ugotovila večletne sistematične kršitve človekovih pravic, kot so mučenja, ugrabitve in ciljni napadi na bolnišnice ali šole. "Nihče ni izpolnil svoje obveznosti, da bi zaščitil civiliste," so danes še opozorili v Ženevi.
Komisija je ob tem obtožila Rusijo, da je odgovorna za napad na tržnico v kraju Atareb na severu Sirije novembra lani, ki je zahteval 84 smrtnih žrtev, vključno s petimi otroki. Ta napad bi lahko predstavljal tudi vojni zločin, so zapisali v poročilu.
Preiskovalci so sicer priznali, da nimajo dokazov o namernih napadih na civiliste na tržnici v Atarebu, ki je sicer pod nadzorom upornikov. Vendar pa uporaba bomb na gosto naseljenem območju lahko pomeni tudi vojni zločin, navedbe v poročilu povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Mednarodno koalicijo pod vodstvom ZDA, ki v Siriji podpira upornike, pa je komisija obtožila, da je z napadom na šolo v bližini Rake, nekdanje utrdbe skrajne skupine Islamska država (IS) v Siriji, kršila mednarodno humanitarno pravo. V napadu na šolo, ki so jo uporabljali kot začasno zatočišče za razseljene družine, je umrlo 150 ljudi, med njimi 20 otrok. V tem primeru vojnega zločina niso omenjali.
Koalicija je trdila, da so v napadu marca lani ciljali pripadnike IS, saj so bili prepričani, da je v šoli 30 skrajnežev. Vendar pa komisija ZN v današnjem poročilu piše, da temu ni bilo tako.
V poročilu pišejo tudi o kemičnih napadih v uporniški enklavi Vzhodna Guta na severu države. Kot so zapisali, utemeljeno domnevajo, da so vladne sile novembra lani v napadu na Guto uporabile kemično orožje.
Sirska državljanska vojna, ki se je začela leta 2011, je doslej zahtevala več kot 60.000 smrtnih žrtev, več kot 10 milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Od tega je najmanj 3,8 milijona Sircev postalo beguncev. Samo letos je vojna v Siriji po podatkih Sklada ZN za otroke (Unicef) zahtevala približno tisoč smrtnih žrtev med otroci.
