Pri projektu novega obrambnega sodelovanja, poznanega pod okrajšavo Pesco, ki velja za ključen korak k obrambni uniji, sodelujejo vse članice unije razen Velike Britanije, Danske in Malte.
Pesco naj bi omogočil državam z voljo in zmožnostjo, da skupaj razvijajo obrambne zmogljivosti, vlagajo v skupne projekte ter krepijo operativno pripravljenost in prispevke svojih oboroženih sil.
Sodelujoče članice so politični dogovor o prvih projektih, ki so jih potrdile danes, dosegle decembra. Ti vključujejo vzpostavitev zdravstvene enote EU, pomorski nadzor, podvodne drone, vojaško mobilnost in kibernetsko varnost.
Slovenija je vključena v projekta čezmejne vojaške mobilnosti in mreže logističnih vozlišč v Evropi, za katera je ocenila, da lahko prineseta največ koristi, je povedal državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak.
Kot opazovalka pa po Bizjakovih besedah sodeluje še v petih projektih: glede centra odličnosti za evropske misije, pri dveh projektih v povezavi s kibernetsko varnostjo, o posredni ognjeni podpori in kriznem odzivanju na operacije.
Lani je bilo zgodovinsko leto za evropsko obrambno politiko, letos pa je čas za implementacijo, je dejal Bizjak. Ob tem poudarja, da je Slovenija trdno zavezana sodelovanju v Pescu, ker želi biti v središču dogajanja in ker je to zanjo strateško izjemno pomemben projekt.
Državni sekretar je ob tej priložnosti znova izpostavil nakup bojnih koles 8x8 v okviru mednarodne organizacije Occar kot prvo veliko naložbo, ki bo spodbudila vlaganja v posodabljanje Slovenske vojske in prinesla priložnosti za slovensko gospodarstvo.
Ob tem je izpostavil dva dogodka: 8. marca bo posvet z evropsko industrijo v Bruslju, maja pa bodo o možnostih sodelovanja razpravljali s predstavniki industrije Nemčije in Nizozemske, ki tudi sodelujeta v Occarju.
Do junija naj bi članice Pesca sprejele tudi skupna pravila za upravljanje projekta, nato pa še splošne pogoje za sodelovanje tretjih držav, vzporedno pa bo tekla priprava novih projektov, ki naj bi bili potrjeni do konca leta, je pojasnila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.
Vprašanje sodelovanja tretjih držav v Pescu tako za zdaj ostaja odprto. V ospredju je sodelovanje z Veliko Britanijo po brexitu in z ZDA, ki so nedavno zahtevale pisna zagotovila, da nov evropski obrambni projekt ne ogroža vloge zveze Nato.
ZDA skrbi, da je nova evropska obrambna politika preveč protekcionistična in da ogroža interese ameriške industrije. Ameriška veleposlanica pri zvezi Nato Kay Bailey Hutchison je minuli mesec opozorila pred možnostjo izstopa ameriške vojaške industrije iz skupnih projektov, ki bi lahko bila posledica uporabe Pesca kot protekcionističnega orodja.
Nov evropski obrambni projekt tako povzroča napetosti v Natu, ki ga je danes v razpravi o sodelovanju med organizacijami zastopala namestnica generalnega sekretarja Rose Gottemoeller.
"Vsi razpravljavci enotno govorimo, da sta Nato in Pesco kompatibilna, da se dopolnjujeta in da v nobenem primeru ne gre za rivalstvo," je o tem dejal Bizjak.
Ministri so razpravljali tudi o izvajanju evropskih misij za usposabljanje v Maliju, Somaliji in Srednjeafriški republiki.
Slovenija načrtuje povečanje kontingenta v Maliju s pet na do deset predstavnikov. Poleg tega namerava na podlagi dobrih izkušenj v okviru operacije Sophia aprila na štirimesečno misijo v Sredozemlje znova napotiti ladjo Triglav s 45 člani posadke, je povedal Bizjak.