Ministrstvo za zdravje je koalicijskim partnerjem predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nazadnje predstavilo 17. januarja, njihove pripombe pa je prejelo do konca januarja. Kot so danes sporočili z ministrstva, zadnji zakonski predlog tako "v veliki meri" upošteva koalicijske pripombe.
Na slabo voljo v koaliciji, ker je zakonski predlog najprej romal k socialnim partnerjem, pa so z ministrstva odgovorili, da so pred vnovičnim posredovanjem predloga koaliciji želeli tega v največji možni meri uskladiti s socialnimi partnerji. Ministrstvo je zato v sklopu posebne pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta organiziralo deset usklajevalnih sestankov.
Sicer zadnji predlog odpravlja zadržanje pravic v primeru, da samozaposlena ali z njo izenačena zavarovana oseba nima poravnanih vseh finančnih obveznosti do zavoda za zdravstveno zavarovanje. Odprava zadržanja pravic po pojasnilu ministrstva temelji na predpostavki o dosledni izterjavi zaostalih finančnih obveznosti.
"To je zelo pomembna sprememba pri zagotavljanju univerzalnosti zavarovanja in dostopnosti do pravic, saj je v vsakem trenutku neplačnikov približno 20.000," so poudarili na ministrstvu. Poleg tega zadnji zakonski predlog ne predvideva več nižanja odstotka višine nadomestila po preteku 12 mesecev bolniškega staleža.
V zadnjem predlogu je ministrstvo spremenilo tudi številčnost sveta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Predlog tako po novem govori o 27-članskem svetu zavoda. Poleg tega predlog po navedbah ministrstva prinaša večjo solidarnost prispevanja za zakonsko določene pravice, saj bi zavarovanci z višjim dohodkom plačevali višje zdravstveno doplačilo.
"V ta namen je predlagano pet dohodkovnih razredov v razponu od 20 do 75 evrov na mesec. Za preostale zavezance za zdravstveno doplačilo ostanejo predlagani zneski nespremenjeni (20, 30 evrov na mesec)," so zapisali na ministrstvu.
V koaliciji torej še niso prejeli zadnjega predloga, čeprav je ministrica Milojka Kolar Celarc napovedala, da jim ga bo poslala predvidoma do 10. februarja. To, da pa je ministrstvo predlog prej poslalo socialnim partnerjem, je po mnenju DeSUS in SD nedopustno ter nekorektno, poslanec in podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar je potezo označil za predvolilni manever.
Gantar je danes v izjavi za STA dejal, da je bilo na predlog precej vsebinskih pripomb, odtlej pa o zakonu niso ničesar slišali. Po njegovih navedbah na ministrstvu že dolgo delajo nekorektno: "To je ponovno nekorekten postopek. Verjetno bi želeli dobiti soglasje socialnih partnerjev in s tem koaliciji mahati pred nosom ter izsiljevati, da bi bil zakon sprejet."
Takšno ravnanje, z vedenjem, da praktično ni možnosti, da bi predlog sprejeli, je po Gantarjevih navedbah metanje peska v oči ekonomsko-socialnim partnerjem in javnosti. Opozoril je, da se tako pomembnega zakona tik pred volitvami ne da sprejemati, "v zdravstvu je bilo v tem mandatu narejene že preveč škode".
Tudi poslanka SD Bojana Muršič je za STA poudarila, da je zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zelo pomembna tema in gre za sistemski zakon. "Takšno ravnanje je nedopustno, gre za sprenevedanje. Da predlog prejmejo prej drugi kot mi, ki smo nanj dali pripombe, je nesprejemljivo," je dejala in ocenila, da bi koalicija morala dati "vsaj oranžno, če že ne zeleno luč, da bi šla zadeva naprej".
Muršičeva je tudi spomnila na svojo oceno že pred časom, da bi ob iskreni volji vseh partnerjev zakon lahko sprejeli. Glede na to, kar se je po njenih besedah delalo pri pripravi predloga, zdaj pa se v zadnjih mesecih pred volitvami z njim hiti, poslanka dvomi, da bi zakon v tem mandatu lahko ugledal luč sveta.
