Za prekršek SD, ki je po določbah zakona o političnih strankah nedovoljeno financirala politično stranko, je zagrožena globa od 6000 do 30.000 evrov za stranko in od 1500 do 4000 evrov za odgovorno fizično osebo. Za prekršek Solidarnosti, ki pa je v nasprotju z zakonom prejela sredstva in jih v 30 dneh ni nakazala v humanitarne namene, pa je zagrožena globa od 4200 do 21.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 450 do 900 evrov, so še pojasnili na računskem sodišču.
Solidarnost je pred parlamentarnimi volitvami v letu 2014 s stranko SD sklenila dogovor o skupnem nastopu na volitvah, stranki sta se dogovorili, da bodo njuni kandidati nastopili na kandidatni listi SD ter da si bosta v razmerju 85:15 delili sredstva iz državnega proračuna, ki jih prejmeta na podlagi zakona o političnih strankah.
Tako je DZ na podlagi dogovora in dopisa, ki sta mu ga stranki posredovali, od leta 2014 nakazoval del sredstev stranki Solidarnost.
Že v reviziji pravilnosti poslovanja SD v letu 2014 je računsko sodišče ugotovilo, da v tem primeru ni šlo za skupno listo obeh strank, temveč je SD vložila samostojno kandidaturo. V zakonu o volitvah v državni zbor je namreč določeno, da mora biti v primeru, da dvoje ali več političnih strank vloži skupno listo kandidatov, iz imena liste razvidno, da gre za skupno listo dveh ali več političnih strank.
Stranka Solidarnost zato po ugotovitvah revizorjev ni bila upravičena do sredstev iz državnega proračuna, temveč je prejemala sredstva stranke SD, torej od druge pravne osebe zasebnega prava. Ker je po mnenju računskega sodišča sredstva prejela neupravičeno, bi jih morala nakazati v humanitarne namene, česar pa v 30 dneh ni storila.
V SD so vložitev obdolžilnega predloga po navedbah glavnega tajnika stranke Dejana Levaniča pričakovali, sodišču bodo tudi predložili vse potrebne dokumente. "Dogovor je bil sprejet v dobri veri in transparentno podpisan med dvema strankama. Je pa zdaj jasno, da je računsko sodišče to interpretiralo kot napako," je za STA povedal Levanič. Spomnil je še, da so takoj, ko jih je sodišče na to opozorilo, in sicer že pred dvema letoma, takšen način financiranja s stranko Solidarnost preko DZ prekinili.
Predsednik Solidarnosti Uroš Lubej pa je v pojasnilu za STA pozdravil priložnost, da bodo lahko svojo resnico povedali pred sodiščem. Po njegovih besedah je obstoječa zakonska ureditev, ki ureja delovanje političnih strank, izrazito naklonjena "tajkuniziranim političnim elitam" v parlamentu. "Velike parlamentarne stranke nemoteno prejemajo milijonske dotacije iz proračuna, ne plačujejo računov izvajalcem volilne kampanje, se mastijo na račun afer. Nove zunajparlamentarne stranke pa smo omejene na prispevke fizičnih oseb," je navedel Lubej. Po njegovem mnenju je to v izrazito škodo dobremu vodenju te države in načelom pravične in solidarne družbe.
Obenem je dodal še, da stranka Solidarnost dosledno spoštuje odločitev računskega sodišča in bo dosledno izvedla ne samo naloženi popravljalni ukrep, ampak bo v humanitarne namene nakazala vsa sredstva, ki so jih prejeli od DZ.
Računsko sodišče je namreč Solidarnosti v reviziji poslovanja za leto 2016 naložilo, da mora v humanitarne namene nakazati 6525 evrov, kolikor jih je v tistem letu prejela iz DZ. Iz stranke pa so sporočili, da bodo v humanitarne namene vseh 41.324 evrov, ki so jih prejeli od leta 2014.
