Z vlogo predsedujoče države članice je Slovenija dobila priložnost postati vodilna članica v razvoju socialne ekonomije v državah jugovzhodne Evrope, Mariboru pa je kot mestu z največ podjetji socialne ekonomije v Sloveniji propadel naziv Evropske prestolnice socialne ekonomije za leto 2018.
Današnji regionalni forum v Minoritski cerkvi skupaj s projektnimi partnerji projekta Social Seeds pripravlja združenje Socialna ekonomija Slovenije. Začeli ga bodo s študijskim obiskom dobrih praks skupnosti socialnih podjetij, ob popoldanskem odprtju uradnega dela pa bo zbrane nagovoril državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik.
Evropska komisija je pred letom dni objavila belo knjigo o prihodnosti Evrope, ki se osredotoča na financiranje prihodnosti 27 držav članic EU. Zadnja verzija dokumenta vsebuje možne reforme, za vsako od njih pa tudi identifikacijo priložnosti in tveganj, so poudarili organizatorji foruma.
Na javnih razpravah, kot je tudi tokratni forum, udeleženci preučujejo možne scenarije, trende in izzive, s katerimi se Evropa sooča v današnjem času, pa tudi priložnosti za oblikovanje prihodnosti.
Mariborski forum socialne ekonomije je namenjen podjetjem in organizacijam socialne ekonomije, nevladnim organizacijam, regionalnim razvojnim agencijam in lokalnim akcijskim skupinam, pa tudi občinam in drugim zainteresiranim posameznikom ali skupinam, ki želijo sodelovati v javni razpravi ter prispevati k sooblikovanju skupnega stališča kot prispevka k prihodnosti Evrope s perspektive socialne ekonomije.
Sredina konferenca o spodbujanju socialne ekonomije v jugovzhodni Evropi pa bo namenjena pregledu izpolnjevanju zavez iz ljubljanske deklaracije o socialni ekonomiji za Jugovzhodno Evropo, sprejete na konferenci aprila lani v slovenski prestolnici.
Kot poudarjajo odgovorni, se je v času od sprejetja omenjenega dokumenta tudi na ravni institucij EU povečalo zavedanje o obstoju potrebe po oblikovanju programov in instrumentov, ki omogočajo boljši dostop do financiranja in trga za socialna podjetja, s tem pa tudi doseganje pomembnega družbenega učinka.
Krepitev tovrstnih podjetij po njihovem omogoča tudi spremembe poslovnih modelov tradicionalnih podjetij, ki bodo na tak način lahko dosegala trajnostno poslovanje in s tem trajnostni razvoj celotne družbe. Krepitev močnih povezav med deležniki socialne ekonomije postaja vse bolj pomembna za prihodnost dela in poslovanja podjetij, so še dodali.
