Pri pobudi sodelujejo Nemčija, Slovenija, Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo, ki se sicer združujejo v okviru neformalne skupine za zeleno rast.
Članice opozarjajo, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ohraniti zavezo o najmanj 20-odstotni porabi proračuna EU za projekte, povezane s podnebnimi cilji. Unija te zaveze po napovedih ne bo uresničila, dosegla naj bi 18,9-odstoten delež.
Med konkretnimi projekti, ki bi jih bilo treba financirati, izpostavljajo naložbe v raziskave in inovacije, trajnostno infrastrukturo, na primer v energetskem in prometnem sektorju ter pri stavbah, pa tudi področja, kot so kmetijstvo, regionalni razvoj in kohezijska sredstva.
Ob tem so države opozorile, da je treba preprečiti škodljive učinke projektov, za katere se nameni preostalih 80 odstotkov proračuna, na uresničevanje evropskih in globalnih podnebnih ciljev.
Države so pozvale tudi k vzpostavitvi trdnega nadzornega mehanizma, s katerim bi preverjali učinek financiranja ukrepov v boju proti podnebnim spremembam s ciljem povečanja učinkovitosti ukrepanja, ter h krepitvi transparentnosti.
Krepitev financiranja je po mnenju podpisnic potrebna za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030, ki si jih je zastavila unija, ter za uresničitev ciljev iz mednarodnega podnebnega dogovora, pariškega sporazuma.
Poleg tega so države v izjavi izpostavile pomen prispevka EU k uresničevanju globalnega cilja, da se po letu 2020 na leto nameni 100 milijard dolarjev iz javnih in zasebnih virov v pomoč državam v razvoju pri uresničevanju podnebnih ciljev.
To je prispevek štirinajsterice k razpravi o prihodnjem večletnem proračunu v pričakovanju predloga Evropske komisije, ki je napovedan za 2. maj.
Okoljski ministri EU so sicer danes prvič obravnavali sploh prvo evropsko strategijo za boj proti plastičnim odpadkom, ki jo je Evropska komisija predstavila januarja letos.
Temeljni cilji strategije so: zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali ponovno uporabo, omejiti plastiko za enkratno uporabo in odpadke z ladij ter prepovedati namerno uporabo mikroplastike.
Tudi za Slovenijo bo omenjen cilj, da naj bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali ponovno uporabo, velik izziv, je poudarila državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Lidija Stebernak.
Odgovora na vprašanje, kolikšen delež plastične embalaže Slovenija reciklira sedaj, državna sekretarka danes ni mogla podati, je pa poudarila, da je Slovenija zelo uspešna pri ločevanju vseh vrst odpadkov.
Slovenija je v razpravi med drugim izpostavila, da je pomembno ciljno in dolgoročno osveščati potrošnike, uskladiti standarde za recikliranje plastike na ravni EU in pripraviti ustrezne smernice za zeleno javno naročanje, pri čemer se predlog komisije pričakuje maja, je še pojasnila Stebernakova.
Ob tem je državna sekretarka izpostavila tudi pomen vključitve najvišje odločevalske ravni ter sodelovanja in povezovanja vseh politik, saj ta tema ne sme in ne more biti domena zgolj okoljskih ministrov.
