Kot je ob izidu letnega poročila 2017 na današnjem pogovoru z novinarji pojasnila Todorovska, se je največ odzivov, skupaj 705, nanašalo na Televizijo Slovenija, sledijo sporočila glede splošnih zadev Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in se nanašajo na jezik, oglase, tehnične zadeve in podobno, bilo jih je 482. S spletom in multimedijskim centrom je bilo povezanih 155 odzivov, 95 pa z Radiem Slovenija.
Od programov so daleč največ odzivov prejele vsebine informativnega programa televizije, in sicer 283. "Gledalci so se pritoževali zaradi spregledanih vsebin, novinarske (ne)nevtralnosti, zahtevali so pluralno in celovito poročanje, uravnoteženost studijskih oddaj, včasih jih je zmotilo tudi slikovno gradivo," je povedala.
Poudarila je, da se največ pritožb in odzivov nasploh nanaša na trženje programskega prostora oziroma na oglase. "Gledalci Televizije Slovenija zelo grajajo obseg in vsebino oglasov, zlasti televizijske prodaje," je dejala in dodala, da je to tudi njena "bolečina", saj je globoko prepričana, da TV-prodaje ne sodijo na ekrane javne televizije. Varuhinja se sicer zaveda, da TV-prodaje in oglasi prinašajo zavodu prihodek, a si želi, da bi vodstvo zavoda našlo denar, kje drugje.
Ko gre za delovanje varuha, Todorovska meni, da je pomembno že to, da so vsi odzivi dobili tudi odgovore. V nekaterih primerih so bile narejene spremembe in koraki na bolje, recimo, ko gre za ponudbo programskih vsebin za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne, tudi za jezikovno poenotenje smernic.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTVS si v prihodnje želi, da bi bilo še več odzivnosti navznoter, se pravi, ne samo občutka, da morajo biti vsa vprašanja javnosti odgovorjena, ampak tudi veliko več notranjega sodelovanja z ustvarjalci oz. strokovne debate o tem, kako izpolnjevati javni interes.
Med ključnimi vsebinskimi izzivi v volilnem letu Todorovska tako pričakuje soočanje z lažnimi novicami, kjer bo posebej pomembno tvorno, strpno in dialoško sodelovanje z ustvarjalci. RTV Slovenija pri nacionalnih razpravah na to temo, kakor tudi pri razmisleku o prihodnosti (javnih) medijev v Sloveniji in svetu, po mnenju varuhinje, ne bi smela stati ob strani, ampak bi morala biti med protagonisti.
