V Sloveniji glede spoštovanja človekovih pravic po njenih besedah beležimo veliko kršitev na področju socialno-ekonomskih pravic, vse bolj so prisotne tudi kršitve na delovnopravnem področju. Na področju pravosodja so se zmanjšali zaostanki, so pa nekatere zadeve še vedno take, da so vredne naše pozornosti. Lani smo se zelo intenzivno posvetili nerazglašenim oporokam, zaostankom na nekaterih področjih, zlasti delovnopravnem, je še dejala Nussdorferjeva in omenila tudi področje okolja.
"Vsako področje, je za tistega, ki pride k varuhu, najpomembnejše. Seveda pa so kršitve, kjer gre za ranljive skupine, bodisi otroke, starejše, invalide, manjšine, še bolj vredne naše pozornosti, ukvarjajo se tudi z azilnimi postopki, diskriminacijo, sovražnim govorom. Skratka skoraj ni področja, ki ga varuh ne bi obravnaval," je še dejala. Dodala je tudi, da sta z zunanjim ministrom pregledala uresničevanja pravic Slovencev doma in v tujini.
Ob tem je opozorila tudi na sprejem oziroma uresničevanje novega zakona o varuhu človekovih pravic, v katerega so vključena dolgoletna priporočila varuha, ki vse do lanskega oktobra niso bila uresničena. Nov zakon med drugim določa, da bo Slovenija 1. junija dobila svet za človekove pravice, ki bo posvetovalno telo varuha človekovih pravic, 1. januarja 2019 pa bo začel veljati del zakona, ki nalaga ustanovitev centra za človekove pravice. Letos se bo varuh človekovih pravic sicer še posebej posvetil predvsem pravicam starejših.
Minister Erjavec je v izjavi za medije dejal, da so človekove pravice izrednega pomena tudi za slovensko zunanjo politiko in spomnil, da Slovenija letos predseduje Svetu Združenih narodov za človekove pravice. MZZ je sicer medresorski vladni organ na področju človekovih pravic in skrbi, da so poročanja pravočasna in pravočasno sprejeta poročila, kjer pa so po Erjavčevih besedah tudi določene težave, kar je potrdila tudi varuhinja.
Tako Nussdorferjeva kot Erjavec sta spomnila tudi na letošnjo 70-letnico deklaracije človekovih pravic. Ob tej priložnosti bo MZZ skupaj z nevladno in akademsko sfero organiziral okroglo mizo, ki bo naslovila dediščino deklaracije in izzive za današnji čas.
Na novinarsko vprašanje glede primera dveh turških družin, ki sta prebegnili po poskusu državnega udara v Turčiji, vendar v Sloveniji nista dobili azila, v Turčiji pa jima grozi dolgoletna zaporna kazen, je Nussdorferjeva odgovorila, da je postopek pri varuhu zaupen, a zadevo pozorno spremljajo in bodo tudi ustrezno ukrepali.
Erjavec je odgovoril, da gre za pravni postopek, ki ga je treba spoštovati, in da ne more komentirati stvari, ki sodijo v pristojnost ministrstva za notranje zadeve.
