"Kar se dogaja Vzhodni Guti in drugod po Siriji, so najverjetneje vojni zločini, lahko pa bi šlo tudi za zločine proti človečnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Husein. Zagotovil je, da se odgovorni ne bodo izognili roki pravice, in pri tem spomnil na obsodbo generala bosanskih Srbov Ratka Mladića.
Izredno zasedanje je zahtevala Velika Britanija. Ta v osnutku resolucije, ki jo bodo obravnavali, poziva k takojšnjemu dostopu humanitarne pomoči do območja, ki ga že več kot 10 dni napada sirski režim ob podpori Rusije. Osnutek resolucije tudi poziva k preiskavi domnevnih vojnih zločinov v tem obleganem predmestju Damaska.
Rusija je sicer v torek uvedla humanitarno prekinitev ognja, ki vsak dan traja nekaj ur. A doslej od tam ni odšel še noben civilist, prav tako do 400.000 ljudi ni prišla humanitarna pomoč. Letalsko in raketno obstreljevanje sirskega režima ob podpori ruskih letal, ki je v 10 dneh zahtevalo življenja več kot 650 civilistov v Vzhodni Guti, se je od začetka dnevnih peturnih prekinitev ognja zmanjšalo. Vendar pa je v tem času kljub temu umrlo več kot 100 civilistov.
Vsakodnevne nekajurne prekinitve ognja sicer niso enako kot 30-dnevna prekinitev ognja, ki jo je Varnostni svet ZN v sobotni resoluciji zahteval za celotno Sirijo. Velika Britanija v resoluciji, ki jo bodo obravnavali danes v Ženevi, poziva tudi k takojšnji in polni uresničitvi resolucije VS ZN.
Rusija trenutno nima sedeža v Svetu ZN za človekove pravice, bi pa po navedbah AFP lahko nagovorila svoje zaveznice, naj na današnjem zasedanju blokirajo sprejetje resolucije.
