Vlada je teden dni po tistem, ko je vodenje vladne pogajalske skupine prevzela generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, minuli četrtek sprejela nova izhodišča za pogajanja, ki jih je pa konec prejšnjega tedna Kozlovičeva začela predstavljati sindikatom.
Že v četrtek so izhodišča predstavili skupini sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška ter Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), dan kasneje še Sindikatu delavcev zdravstvene nege Slovenije ter Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Na predstavitev izhodišč pa še čakajo policisti, s katerimi je nadaljevanje pogajanj predvideno v torek.
Kaj konkretno jim vlada ponuja, javnosti niso želeli razkriti. Kot je pojasnila Kozlovičeva, je pomembno, da se pogovarjajo za pogajalsko mizo, polemiziranje v javnosti pa se jim ta trenutek ne zdi konstruktivno. Prva vladna pogajalka je tako pojasnila zgolj, da se je vlada opredelila do čisto vseh sindikalnih zahtev.
Sodeč po besedah Kozlovičeve, pa nova izhodišča presegajo enoodstotni dvig plačne mase, kar je predvideval prejšnji vladni predlog, s katerim je vlada precej razburila sindikalno stran. Prav po ostrem odzivu sindikatov na omenjeni predlog pa je svojo odločitev o umiku z mesta vodje vladne pogajalske skupine sporočil minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Po informacijah Radia Slovenija je vlada privolila v zvišanje plač, pri čemer je izvzela zdravnike in domala vse, ki so jim anomalije že odpravili. Je pa zajela prek 60 orientacijskih delovnih mest, s tem pa tudi vse poklice, ki so nanje vezani. Predlaga dvige večinoma za en plačni razred oz. štiri odstotke, za nekaj poklicev nad 40. plačnim razredom pa za osem odstotkov.
Je pa vlada zavrnila zahtevo po 1200 evrih regresa za vse z minimalno plačo v letošnjem letu. Z zakonom za uravnoteženje javnih financ odvzetih osem odstotkov ne bi vračala pred letom 2020. Hkrati bi redno delovno uspešnost pustila zamrznjeno tudi še v prihodnjem letu, je še poročal Radio Slovenija.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je ugotavljal, da se zdi, da se z novo pogajalko vzpostavlja neka možnost konstruktivnega pogovora. A pogajalski predlog zanje ni sprejemljiv, "niti po svoji usmeritvi niti po izdatnosti". Posebej pa se mu zdi nerazumljivo kategorično zavračanje njihove stavkovne zahteve po zvišanju regresa za tiste, ki v javnem sektorju prejemajo minimalno plačo oziroma so pod njo.
Tudi po novem vladnem predlogu pa po njegovih besedah vnovična enodnevna stavka, ki so jo v vzgoji in izobraževanju napovedali za 14. marca, spremljali pa jo bodo shodi v desetih mestih, ni prav nič manj verjetna.
Da je razlika med vladno in sindikalno stranjo še vedno velika, je po srečanju z vladnimi pogajalci prejšnji teden dejal tudi Počivavšek, ki je sicer ocenil, da je z novimi vladnimi izhodišči storjen "določen korak naprej". A če bodo želeli priti do končnega dogovora, jih po njegovem mnenju čaka še kar nekaj korakov. So pa že pred tem tudi v tej skupini sindikatov že zagrozili s zaostrovanjem stavkovnih aktivnosti, in sicer v tednu po 19. marcu.
Tako s Svizom, kot s Počivavškovimi sindikati se bo vladna stran znova sestala v ponedeljek, v torek so predvidena pogajanja z obema policijskima sindikatoma, ki skupaj vodita 12. februarja začeto stavko v policiji. V sredo pa se bodo vladni pogajalci znova dobili s predstavniki Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
V slednjih so v petek, ko so jim predstavili vladna izhodišča, sicer na načelni ravni ugotavljali, da gre za približevalni predlog, a je opredelitev, v kolikšni meri je zanje sprejemljiv, na stavkovnih odborih obeh sindikatov, ki bosta odločitev sprejemala v začetku prihodnjega tedna. Potrdili pa so, da že sedaj kaže, da se bodo z resornima ministrstvoma uspeli dogovoriti o kadrovskih standardih in normativih.