c S

Odbor DZ za ureditev statusa nevladnih organizacij

02.03.2018 14:10 Ljubljana, 02. marca (STA) - Odbor DZ za notranje zadeve je danes brez glasu proti za obravnavo na plenarni seji DZ pripravil dopolnjeni predlog zakona o nevladnih organizacijah. Vlada želi s predlogom, ki ga je pripravila v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, celostno urediti status nevladnih organizacij.

Zakon je po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja nujen. Po njegovih besedah je pomembno, da se to področje okrepi, ker nevladni sektor v Sloveniji še nima mesta, ki si ga v razvitih družbah zasluži.

Predlog želi urediti status nevladnih organizacij, tudi tistih, ki so v javnem interesu, da bi celovito zagotovili njihov pospešen razvoj. Poleg tega jih želijo tudi kadrovsko okrepiti, je pojasnil minister na današnji seji odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Po njegovih besedah želijo, da se nevladne organizacije povezujejo ter postanejo bolj finančno stabilne in neodvisne od posameznih razpisov. Osnovni cilj nevladnih organizacij ni ustvarjanje dobička, a morajo stabilno poslovati, je poudaril.

"Končno se je našel minister, ki je prepoznal nujnost priprave takšnega zakona," je dejal direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici. Izpostavil je še zlasti dogovorjeno rešitev, ki jo je odbor potem sprejel kot amandma odbora, da se ustanovi proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij. Njegovi viri bodo denimo sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, političnih strank ali sindikatov.

Zakonski predlog podpirajo tudi v Slovenski filantropiji, je povedala njena izvršna direktorica Tereza Novak. Po njenih besedah upajo, da bo umestil nevladne organizacije v slovenski pravni prostor kot pomemben segment družbe.

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Tin Kampl pa je izrazil razočaranje, da je svet izrecno izločen iz organizacij, ki so lahko nevladne. Svet nima privilegiranega položaja pri oblasteh niti na državni niti na lokalni ravni, je zagotovil.

Težko je reči, da je MSS nevladna organizacija, je v razpravi dejal Jani Möderndorfer iz SMC. Članice v svetu po njegovih besedah še zdaleč niso nevladne organizacije, saj so nekatere sestavni del političnih strank, ki so celo v vladi. "Ste organizacija, ki ima svoj zakon, ki jasno določa vaš položaj," je opozoril.

V NSi pa po besedah Jožefa Horvata ne morejo razumeti, da je MSS, ki je krovna nacionalna mladinska organizacija, izrecno izločen iz predloga. Izpolnjuje namreč večino meril za nevladno organizacijo, je dejal Horvat. V NSi so zato vložili dopolnilo, po katerem bi bil lahko tudi MSS nevladna organizacija, vendar ga odbor ni sprejel.

Anja Bah Žibert iz SDS je izrazila skrb, ker se vsako leto na novo organizira kar 640 nevladnih organizacij. To po njenih besedah govori o njihovi veliki razpršenosti. "Težko govorimo o učinkovitosti, če je razpršenost tako velika," je menila. A državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Nejc Brezovar je pri tem pojasnil, da ima le približno 5000 nevladnih organizacij status nevladne organizacije v javnem interesu.

Odbor je poleg omenjenega dopolnila odbora, ki predvideva ustanovitev posebnega proračunskega sklada, sprejel več koalicijskih dopolnil, ki pa večinoma sledijo pripombam parlamentarne zakonodajno pravne službe.