Po mnenju poslanca Jerneja Vrtovca (NSi) je takšna določba v splošnem dogovoru kaznovalna in je neustrezna še posebej ob perečem pomanjkanju zdravnikov družinske medicine. Opozoril je, da je vlada določbo v splošni dogovor vključila brez kakršnih koli predhodnih dogovarjanj.
"S tem ukrepom se znižuje varnost bolnikov. Delate popolno nepotrebno neumnost, ki lahko ima dolgoročno hude posledice. Zdravnik se bo lahko v strahu pred kaznijo odločil, da bolnika ne bo napotil, čeprav bi ga moral," je opozoril Vrtovec.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved meni, da je bil ta člen zlorabljen. "Ne želimo zdravnika siliti v to, da bi se odločil, ali dela prav ali narobe, ampak želimo na sistemski ravni uravnotežiti sistem. Lovili bi zlorabe previsokega napotovanja, ki niso sistemske narave. Strošek za morebitno neupravičeno napotitev pa bi zaračunali zdravstvenemu zavodu, ne zdravniku," je dejala.
A je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik poudarila, da obstajajo tudi druge možnosti nadzorov nad ekscesnimi primeri prekomernega napotovanja in bi ob teh nadzorih lahko preučili, zakaj določen zdravnik napiše toliko napotnic.
Sicer pa jih je najbolj zmotilo, da se glede te določbe v splošnem dogovoru niso prej usklajevali in zanjo pogodbeni partnerji sploh niso vedeli. Dosedanja praksa pri sprejemanju splošnega dogovora je postala drugačna, je povedala.
Predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Matija Tomšič je ob tem opozoril, da v Sloveniji ne primanjkuje le zdravnikov na primarnem nivoju, ampak vseh specialistov. Ob tem je navedel nekaj primerov napotitev pod stopnjo nujno k revmatologu. Na tem področju so čakalne vrste še posebej dolge, zaradi česar zdravniki napotujejo bolnika pod stopnjo nujno, ki zdaleč niso bile nujne. Zato so predlagali, da pripravijo smernice napotovanja k revmatologom, ki bi jih uskladili z družinskimi zdravniki in potem bi napotitve eno leto pilotno preverjali.
"Treba je optimizirati sistem. Vsaka nepotrebna napotitev je morda nekomu, ki ta pregled potrebuje, podaljšala čas čakanja. Morda je tudi to vzrok za dolge čakalne dobe," je dodal.
Člani odbora so bili bolj skopi v razpravi. Poslanec SMC Jani Möderndorfer je dejal, da bi se morali zdravniki v prvi vrsti dogovoriti v okviru stanovske organizacije. Pri tem je opozoril, da zdravniška zbornica nosi levji delež za to, da je v Sloveniji premalo specialistov. Kot je dodal, so v tujini bistveno višje kazni za neupravičeno napotovanje.
Vrtovec pa je odgovoril, da imajo v nekaterih evropskih državah resda kaznovalno politiko za te primere, a je tam bistvena razlika ta, da vršijo nadzor zavarovalnice, ki so si konkurenčne, medtem ko bi v Sloveniji ta kaznovalna politika v največji meri padla na pleča občin, ki so ustanoviteljice zdravstvenih domov in določajo mrežo na primarni ravni. To je po njegove mnenju narobe.
Poslanci NSi so v sklepih predlagali, da bi predlagali ministrstvu za zdravje, naj preuči javno mrežo na primarni ravni, naj ministrstvo sprejeme ukrepe za ustrezno povečanje specializacij družinske medicine in naj z aneksom dopolni splošni dogovor ter vsebino uskladi z deležniki. Predlaganih sklepov niso sprejeli.
