Predlog novele zakona o romski skupnosti v Sloveniji, ki ga je pripravil urad za narodnosti, med drugim posega v sestavo sveta romske skupnosti kot krovne organizacije romske skupnosti v odnosu do oblasti.
Svet romske skupnosti trenutno sestavlja 21 članov, od tega 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in sedem predstavnikov romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti. A ta sestava je bila problematična predvsem za Rome, ki ne delujejo v okviru zveze Romov. Poleg tega je vodstvo sveta romske skupnosti trenutno enako vodstvu Zveze Romov Slovenije. Oba namreč vodi Jožek Horvat Muc.
Po predlogu novele bodo glavnino sveta sestavljali romski občinski svetniki, poleg njih pa še sedem predstavnikov zvez romskih društev in trije predstavniki romske skupnosti.
V noveli se spreminja tudi vsebina 5. člena, ki se nanaša na naloge in obveznosti, ki jih izvajajo pristojna ministrstva, drugi državni organi in lokalne skupnosti. Doslej je bilo namreč predvideno, da država lahko poseže v pristojnost občin z državnim prostorskim aktom, kadar je zaradi neurejenih razmer v naseljih ogroženo zdravje prebivalcev.
Po novem je predvidenih več posebnih ukrepov, kadar občine ne uredijo razmer, prav tako je predviden interventni program za ureditev bivalnih razmer. Vse to s ciljem dviga socialne vključenosti pripadnikov romske skupnosti. Prav tako usklajujejo določbe o financiranju z lanskimi spremembami zakona o financiranju občin.
"Svet romske skupnosti je predlog novele podprl, saj je boljši od veljavnega zakona," je za STA povedal predsednik sveta Horvat Muc. A hkrati opozoril na odprta vprašanja v zvezi z novo sestavo sveta. V noveli je zdaj določeno, da je vseh 20 romskih svetnikov avtomatsko članov sveta romske skupnosti.
"Opozorili smo, da zakona o lokalni samoupravi in lokalnih volitvah nimata nič skupnega s sestavo sveta romske skupnosti. In da v predlogu novele v desetem členu manjka pravna dikcija, ki bi določala postopek, kako romski svetnik lahko iz položaja, ko je izvoljen za romskega svetnika, postane član sveta romske skupnosti in tukaj manjka postopek," je pojasnil.
Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš meni, da se z novo vsebino petega člena črta pravica negativnega statusa, kar pomeni, da se od države lahko zahtevajo storitve. Dosežen je partnerski odnos med lokalno skupnostjo kot nosilcem urejanja prostora in državo, ki se zavezuje, da bo vse občine, ki želijo reševati bivanjske razmere Romov, dodatno financirala, je dejal za STA.
Vlada je danes sprejela še odgovor na poslansko vprašanje Anje Bah Žibert (SDS) v zvezi z romsko problematiko. V odgovoru je pojasnila, da je urejanje socialne in skupnostno-integracijske dimenzije romske problematike v nekaterih segmentih pereče. Poudarili so, da vlada namenja veliko pozornosti ukrepom za učinkovitejšo integracijo romskih otrok v sistem vzgoje in izobraževanja, a je to odvisno tudi od uspešnosti urejanja bivanjskih razmer, napredka pri zaposlovanju, zdravstvu, itd.
Eden ključnih ciljev vlade pri tem je zgodnje vključevanje v vzgojno-izobraževalni sistem, kar pomeni vključevanje v predšolsko vzgojo v vrtcih vsaj dve leti pred začetkom osnovne šole. Namen tega je učenje jezika (tako slovenskega kot romskega) ter socializacija za lažje vključevanje v osnovno šolo, so med drugim zapisali.
