Program obravnava območja, ki so v bližini 288 kilometrov železniških prog z več kot 30.000 prevozov vlakov na leto, območja, ki so v v bližini 607 kilometrov avtocest in hitrih cest ter 637 kilometrov glavnih in regionalnih cest cest z več kot tremi milijonov prevozov vozil na leto. Prav tako sta v program zajeta Ljubljana in Maribor, in sicer kot poselitveni območji z več kot 100.000 prebivalci.
V operativnem programu so za ta območja predstavljeni rezultati strateškega kartiranja hrupa, ki odražajo stanje za referenčno leto 2011, in na podlagi ocene obremenjenosti prebivalcev, stanovanj in stavb določeni ukrepi za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom ter s tem zmanjšanja škodljivih učinkov okoljskega hrupa na zdravje ljudi, je vlada objavila prek družbenega omrežja Twitter.
Osrednji cilj varstva pred hrupom je zmanjšati število prebivalcev, izpostavljenih hrupu nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa ter povečati število prebivalcev, ki v dnevnem času niso obremenjeni s hrupom nad 55 decibelov, in število prebivalcev, ki v nočnem času niso obremenjeni s hrupom nad 50 decibelov.
Na raven hrupa iz prometa vpliva vrsta različnih dejavnikov, med drugim tehnološke značilnosti vozil, gostota prometa, sestava prometa (v primeru cestnega prometa razmerje med lahkimi in težkimi tovornimi vozili ter osebnimi vozili), način in hitrost vožnje ter površina oz. material vozišča. Na obremenjenost okolja s hrupom pa še dodatno vplivajo med drugim tudi oddaljenost od vira hrupa, oblikovanost površja od vozišča do izbrane točke v prostoru, protihrupne ograje, vremenski pogoji in odboj zvoka.
Med ukrepi za zmanjšanje obremenitev so v programu navedeni uvajanje tehnoloških izboljšav pri prometnih sredstvih, ukrepi na prometni infrastrukturi z vgradnjo asfaltov, ki v stiku s pnevmatiko povzroča manj kotalnega hrupa, in uvajanje sprememb prometnih režimov, na primer občasno ali celodnevno zmanjšanje hitrosti vožnje ali preusmeritve prometa.
V operativnem programu navajajo tudi aktivne ukrepe za zmanjšanje obremenitve s hrupom s postavitvijo protihrupnih ograj in nasipov, ter pasivne ukrepe, s katerimi se izboljša zvočna izoliranost stavb ter s tem zmanjšajo obremenitve s hrupom v varovanih prostorih. Prav tako bi razmere izboljšali s postopno posodobitvijo železniške infrastrukture in vozne mreže.
Izvajanje večjega dela ukrepov je predvideno v letu 2018, nekaj je srednjeročnih in manj dolgoročnih ukrepov. Med predvidenimi so tudi ukrepi, ki potekajo kontinuirano in niso vezani na časovno obdobje, so še navedli.
