Kot izhaja iz gradiv za obravnavo na vladni seji, poklicnim gasilcem, ki v skladu s sistemizacijo delovnih mest opravljajo operativne naloge gasilstva, po predlogu pripada za vsako začeto leto dela na taki dolžnosti nad pet let dodatek za stalnost. Hkrati predlog določa, da se javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v poklicno gasilsko enoto, za določitev dodatka za stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka za stalnost.
Predlog predvideva, da bodo poklicni gasilci upravičeni tudi do poračuna dodatka za stalnost od 1. januarja letos. Ta dodatek sicer znaša 0,33 odstotka od osnovne plače.
Tako bo položaj poklicnih gasilcev glede dodatka za stalnost po mnenju predlagatelja postal primerljiv z ostalimi uniformiranimi poklici, kot so policisti, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske in pooblaščene uradne osebe po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij.
Ti na podlagi zakonskih določb pridobijo pravico do izplačila dodatka za stalnost po petih letih opravljanja operativnih nalog na delovnem mestu, za katerega je predvideno izplačilo dodatka. Poklicni gasilci pa so bili po sedanji ureditvi do izplačila tega dodatka upravičeni šele po desetih letih.
Vlada bo s predlagano dopolnitvijo zakona tudi izpolnila zaveze iz stavkovnega sporazuma, ki so ga s Sindikatom poklicnega gasilstva Slovenije podpisali 5. januarja.
Kot so še zapisali v gradivu, zakon za državni proračun ne bo imel finančnih posledic, bodo pa finančne posledice za lokalne skupnosti, v katerih so organizirani javni zavodi na področju poklicnega gasilstva. Na podlagi pridobljenih podatkov od vseh 14 zavodov na področju gasilsko-reševalne dejavnosti o številu operativnih gasilcev so finančne posledice dopolnitve zakona ocenjene na 144.490 evrov na letni ravni, so navedli.
