Evropska komisija je konec januarja sprožila poglobljeno preiskavo, saj Slovenija ni izpolnila vseh zavez, ki ji jih je dala leta 2013 v zameno za odobreno državno pomoč banki. Do konca lanskega leta bi namreč morala prodati vsaj polovico banke, česar pa ni storila zaradi nerešenega vprašanja vlog hrvaških varčevalcev. Slovenija je pripravila predlog za spremembo zaveze, a je komisija podvomila, da je enakovreden prvotni prodajni zavezi.
Pred odločanjem o odgovoru na vladi se je ministrica za finance Vraničar Ermanova v ponedeljek v Bruslju vnovič sestala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. "Če želimo podaljšati rok za prodajo banke, moramo računati, da bodo omejevalni ukrepi ostali v veljavi oz. bodo ostrejši," je povedala po sestanku. Na podlagi odgovora vlade se bodo sicer pogovori s komisijo še nadaljevali.
Ob tem pa pred vlado glede NLB ostaja še ena skrb: hrvaška sodišča so v primerih nerešenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev sprejela štiri sodbe, eno v prid NLB, ostale v njeno breme. En zahtevek je nasprotna stran uveljavila z izvršbo nad premoženjem NLB na Hrvaškem, drugega je NLB poravnala, tretjega pa bi morala, a ga še ni.
Slovenija vztraja, da je to stvar nasledstva nekdanje skupne države, zato plačevanje teh tožb ni v skladu s pravom. "NLB mora storiti vse, kar more, da prepreči morebitne poskuse izvršb nad njenih premoženjem. Če bo nastala večja zagata, ji bo vlada na nek način morala pomagati," je v torek dejal premier Miro Cerar. Več ni želel razkriti, a pričakovati je, da bo vlada danes razpravljala tudi o načinu zaščite banke.
