Še večja kot v celotnem letu je bila dinamika rasti v zadnjem lanskem četrtletju, ko se je BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2016 zvišal za šest odstotkov.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani povečal za 5,4 odstotka.
V zadnjem lanskem četrtletju se je desezonirani BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za dva odstotka, v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2016 pa za 6,2 odstotka, kar je bila največja medletna rast lani.
BDP v tekočih cenah je lani po prvi oceni dosegel 43,278 milijarde evrov, kar je nominalno za 7,1 odstotka več kot v 2016.
Podatki so presegli zadnje napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Tako visoko rast kot ob koncu leta 2017 je Slovenija po besedah Romane Korenič s statističnega urada dosegla pred približno 10 leti, v drugem četrtletju 2008. Glede na to, da je gospodarstvo iz krize dokončno izšlo v zadnjem trimesečju 2013, Slovenija že štiri leta neprekinjeno beleži gospodarsko rast.
Leto 2017 si bomo po besedah Koreničeve zapomnili tudi po tem, da smo v sredi leta presegli predkrizno raven BDP. S tem se je zaključilo dolgo obdobje okrevanja in začelo obdobje vnovičnega približevanja najuspešnejšim evropskim gospodarstvom. Glede na rast v zadnjem lanskem četrtletju je bila Slovenija po trenutno razpoložljivih podatkih čisto na vrhu med državami EU, takoj za Romunijo.
Visoka gospodarska rast v zadnjih četrtletjih sicer, tako Koreničeva, še ne pomeni resnega dohitevanja. Glede na to, da smo komaj presegli raven izpred krize, tako še ni razloga za zaskrbljenost glede morebitnega pregrevanja. Je pa gospodarstvo zdaj, glede na stanje pred 10 leti, vsekakor manj zadolženo in ti podatki so vsekakor bolj spodbudni, je dodala.
K lanski rasti sta prispevala tako domače kot zunanje povpraševanje, a je bilo slednje po navedbah statistikov tako kot v letu 2016 tudi lani glavni dejavnik gospodarske rasti. Izvoz se je povečal za 10,6 odstotka in k rasti prispeval nekaj nad osem odstotnih točk. Uvoz je napredoval za 10,1 odstotka, skupno pa je menjava s tujino tako k rasti lani prispevala 1,3 odstotne točke.
Pomen domačega povpraševanja pri krepitvi BDP se je po drugi strani tudi lani povečeval. Domače povpraševanje se je okrepilo za 4,1 odstotka, od tega zasebno trošenje za 3,2 odstotka. Predlani je bila rast domače potrošnje 2,9-odstotna, rast zasebnega trošenja pa nekoliko višja, 4,3-odstotna. Domača potrošnja je lani k rasti prispevala 3,7 odstotne točke.
Do preobrata je lani prišlo pri investicijah. Bruto investicije so šle navzgor za 8,4 odstotka, potem ko so leto pred tem celo upadle za malenkostnih 0,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 10,3 odstotka, medtem ko so predlani nazadovale za 3,6 odstotka.
Skupna zaposlenost je lani dosegla 986.000 oseb, kar je največ po letu 2008. Glede na leto 2016 se je povečala za 2,8 odstotka oz. za 27.000 oseb. V zadnjem četrtletju je prvič po skoraj 10 letih število zaposlenih preseglo en milijon.
Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je bila ob tem v zadnjem lanskem četrtletju 5,8-odstotna, kar je bilo za 0,5 odstotne točke manj kot v predhodnem trimesečju in prvič po drugem četrtletju 2009 pod ravnjo šestih odstotkov.
V odzivih na današnje ugodne statistične podatke je bilo zaznati tako zadovoljstvo kot opozorila.
"To lepo dokazuje, da smo čvrsto na pravi poti gospodarskega razvoja in finančne konsolidacije," je ocenil premier Miro Cerar. A ob tem je treba biti po njegovih navedbah previden in ne dovoliti, da bi v državi trošili več, kot ustvarimo.
Tudi na ministrstvu za finance so pozdravili doseženo rast v lanskem letu, hkrati pa izrazili zavedanje, da pospešek rasti predstavlja velik izziv za fiskalno politiko, saj fiskalna pravila zahtevajo, da se v boljših razmerah primanjkljaj znižuje hitreje od načrtovanega. Spomnili so, da Slovenija še ni dosegla srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, kot jo določa ustava, niti zagotovila ustreznega fiskalnega prostora za to, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednjega obrata v gospodarskem ciklu.
Predstavniki gospodarskih združenj so ob objavljenih podatkih izrazili optimizem, pozitivna so tudi pričakovanja za letos. Imajo pa v gospodarstvu tudi nekaj opozoril. Slišati je pozive k brzdanju apetitov po povečanju porabe, opozorila zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile in želje za ukrepe in reforme na različnih področjih, ki bodo okrepile razvojni potencial države.
Končne podatke o lanski rasti bo sicer statistični urad objavil konec avgusta. Lani je februarska ocena govorila o 2,5-odstotnem realnem povečanju BDP v letu 2016, letna pa je bila potem za 0,6 odstotne točke višja.
Letos naj bi se rast po napovedih rast nekoliko umirila, a še vedno ostala na ravni okoli štirih odstotkov.
