Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila generalna direktorica statističnega urada Genovefa Ružić, zaposlenost raste, medtem pa brezposelnost upada. Nazadnje je bila približno takšna stopnja anketne brezposlenosti v drugem četrtletju 2009. "Najnižja stopnja brezposelnosti v celotnem obdobju je bila 4,1-odstotna, to je bilo v tretjem četrtletju 2008, medtem ko je bila najvišja v času krize, v prvem četrtletju 2013, in sicer 11,1-odstotna," je navedla.
Ružićeva je ob tem izpostavila razliko med brezposelnimi ženskami in moškimi. V zadnjem četrtletju lani je bilo brezposelnih 5,1 odstotka moških (približno 28.000 moških) in 6,5 odstotka žensk (približno 32.000 žensk). Predvsem imajo višjo stopnjo brezposelnosti ženske s terciarno izobrazbo, ta je bila 5,1-odstotna (okoli 11.000), medtem ko je bila med moškimi 3,3-odstotna (okoli 5000).
Največ brezposelnih je v starostni skupini od 25 do 34 let. "To je približno 18.000 oseb ali ena tretjina vseh brezposelnih," je dejala in dodala, da je to nekako razumljivo, saj je to obdobje, ko ljudje zaključujejo izobraževanje, študij.
V tej starostni skupini, od 25 do 34 let, je po njenih pojasnilih največja razlika med moškimi in ženskami. Stopnja brezposelnosti žensk je namreč za 3,1 odstotne točke višja od stopnje brezposelnosti moških. Stopnja brezposelnosti žensk v tej starostni skupini je dosegla 9,1 odstotka, moških pa šest odstotkov.
Najmanjša razlika med spoloma je v skupini dolgotrajne brezposlenosti, je še pojasnila Ružićeva. Stopnja brezposelnosti v tej skupini je med ženskami dosegla tri odstotke, med moškimi pa 2,6 odstotka.
Med mladimi (15-29 let) je bila anketna brezposelnost v zadnjem lanskem četrtletju 9,7-odstotna oz. za 6,5 odstotne točke nižja kot pred enim letom, med starejšimi (50-64 let) pa 4,9-odstotna oz. 2,1 odstotne točke nižja kot pred letom dni.
Med oktobrom in decembrom lani je bilo anketno brezposelnih 60.000 ljudi ali 26,5 odstotka (21.000) manj kot leto prej. Med brezposelnimi je bilo 46,8 odstotka moških in 53,2 odstotka žensk.
Stopnja delovne aktivnosti je bila v zadnjem četrtletju 55,4-odstotna, za 2,8 odstotne točke višja kot v zadnjem četrtletju 2016. Stopnja aktivnosti je bila 58,8-odstotna oz. 1,6 odstotne točke višja.
V Sloveniji je bilo v četrtem trimesečju lani 972.000 delovno aktivnih oseb, kar je za 2000 oz. 0,1 odstotka manj kot četrtletje pred tem in za 48.000 oz. 5,3 odstotka več kot v zadnjem četrtletju 2016. Med njimi se je v medletni primerjavi povečalo predvsem število zaposlenih v rednem delovnem razmerju - 104.000 teh oseb je bilo zaposlenih za določen, 690.000 pa za nedoločen čas.
V primerjavi z zadnjim četrtletjem 2016 se je povečalo tudi število samozaposlenih, in sicer za 7,1 odstotka; bilo jih je 116.000, od tega 69 odstotkov moških in 31 odstotkov žensk.
Število oseb, ki delajo prek študentskega servisa, se v zadnjem četrtletju leta, to je v času po študijskih počitnicah in ko se začne novo študijsko leto, običajno nekoliko zniža. V zadnjem lanskem četrtletju je prek študentskega servisa delalo 25.000 oseb, kar je za 41,9 odstotka (ali 18.000) manj kot v obdobju od julija do septembra. Hkrati pa je bilo njihovo število za 3,7 odstotka (1000) nižje kot leto prej.
Približno 90 odstotkov študentskega dela so opravili mladi v starostni skupini od 15 do 24 let.