Tožbe na odločitev prizivnega sodišča v San Franciscu sicer ni sprožila Trumpova administracija, ampak njena predhodnica pod vodstvom demokratskega predsednika Baracka Obame, Trumpova administracija pa je pri tožbi vztrajala.
Vrhovno sodišče je odločalo o pritožbi vlade na odločitev prizivnega sodišča v San Franciscu, ki je vladi leta 2015 naložilo, da priseljencem, ki so v postopku deportacije, omogoči zaslišanje za izpustitev po šestih mesecih zapora.
Tožbo v korist priseljencem je sprožila Ameriška zveza državljanskih svoboščin zaradi kršenja osnovnih človekovih pravic, saj ameriška vlada lahko samovoljno zapira ljudi mesece in leta brez možnosti pritožbe.
Liberalni sodnik Stephen Breyer je menil, da je zanikanje možnosti pritožbe jasna kršitev ameriške ustave in pravice do postopka. Izrazil je dvom, da je kongres ob pisanju imigracijske zakonodaje nameraval omogočiti zapiranje več tisoč ljudi brez vsakega upanja na prostost.
Breyer je celo opozoril na besedilo ameriške deklaracije o neodvisnosti, ki pravi, da imajo človeška bitja določene neodtujljive pravice, med katerimi je pravica do svobode.
Konservativni sodnik Samuel Alito je menil, da imigracijska zakonodaja nikjer ne določa, za koliko časa je lahko nekdo zaprt. Odvetnik pravosodnega ministrstva ZDA Devin O'Malley je zahtevo za časaovno neomejen zapor upravičil s tem, da so zaslišanja za izpustitev povzročila preveč zaostankov in zamud v postopkih. "Tisti, ki so jih do konca postopka izpustili na prostost, so se v številnih primerih skrili," je dejal.
