Kot so sporočili iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, bodo oblikovali ekipo strokovnjakov, ki bo našla rešitev za davek, ki so ga uvedle oblasti v Jeruzalemu. V vmesnem času pa začasno ne bodo pobirale omenjenega davka na cerkveno imetje, ki naj bi bilo komercialne narave.
Dodatno so prekinili tudi nadaljnjo obravnavo predlagane zakonodaje, ki bi omogočila podržavljenje cerkvene posesti.
Voditelji krščanskih cerkva so v nedeljo sporočili, da zaradi novega mestnega davka in predlagane zakonodaje do nadaljnjega zapirajo baziliko Božjega groba. Potezo so skupaj naznanili voditelji krščanskih cerkva v Jeruzalemu, ki skupaj upravljajo s cerkvijo - vzhodne pravoslavne, armenske apostolske in rimskokatoliške cerkve.
Kot so pojasnili krščanski voditelji, oba ukrepa skušata oslabiti krščansko prisotnost v Jeruzalemu. Predlagana zakonodaja pa jih spominja "na podobne zakone, ki so bili uvedeni proti Judom v času temačnega obdobja v Evropi," so zapisali v skupni izjavi.
Ker je bila cerkev zaprta, je več tisoč romarjev in turistov ostalo pred vrati bazilike. Po poročanju AFP je šlo za najdaljše zaprtje bazilike Božjega groba po letu 1990.
Po današnji odločitvi izraelskih oblasti o ukinitvi davka so krščanski voditelji nocoj sporočili, da bodo cerkev znova odprli za romarje v sredo ob 4. uri po krajevnem času (3. uri po srednjeevropskem).
Bazilika Božjega groba velja za najsvetejši kraj krščanstva. Kristjani verjamejo, da je bil na mestu, kjer danes stoji bazilika, križan in pokopan Jezus Kristus, ki je v skladu z njihovo vero kasneje vstal od mrtvih. Gre za pomemben romarski kraj.
