"To ni dan za odločitve," je poudarila bolgarska zunanja ministrica Ekaterina Zaharieva, ki je vodila zasedanje, ter pojasnila, da so ministri danes zgolj razpravljali o trenutnem stanju.
Evropska komisija je v primeru Poljske decembra lani prvič predlagala uporabo sedmega člena, ki je v bruseljskem žargonu zaradi možnosti skrajnega ukrepa odvzema glasovalnih pravic poznan kot "jedrska bomba".
Razlog so sporne pravosodne reforme na Poljskem, ki po oceni Bruslja pomenijo, da je sodstvo pod političnim nadzorom vladajoče večine, pri čemer se ob odsotnosti sodne neodvisnosti pojavljajo resna vprašanja o učinkoviti uporabi prava EU.
Možnost uporabe sedmega člena proti poljski vladi pod taktirko vodje vladajoče stranke Zakon in Pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega se je omenjala dve leti, decembra pa ga je Bruselj po brezplodnih prizadevanjih za dialog res predlagal in dal Poljski tri mesece časa za odgovor.
Kmalu zatem so poljske oblasti začele dialog z Brusljem, ki za zdaj ni prinesel otipljivih rezultatov, vendar je dovolj za to, da članice za zdaj niso sprejele nikakršnih odločitev.
Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je danes poročal, da sedaj poteka dialog s poljskimi oblastmi, a opozoril, da bo ta koristen le, če bo prinesel rezultate. Poljski odgovor na pomisleke komisije pričakuje zelo kmalu, je dejal.
Poljska je po neuradnih informacijah napovedala, da bodo odgovor poslali v prihodnjih tednih. Timmermans danes ni želel ugibati o nadaljnjih korakih, saj bodo ti odvisni od tega, kaj bodo vsebovali poljski dokumenti.
Slovenijo je v razpravi o Poljski, v kateri so sodelovale vse članice, zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič. Večinsko stališče je podpora Evropski komisiji in nadaljnjemu dialogu, ki pa mora prinesti konkretne rezultate, je povzel Mirošič.
Mirošič je v razpravi izpostavil močno podporo vladavini prava, ki je temelj EU, in željo, da bi Evropska komisija enakopravno obravnavala vse članice v razmerju do vladavine prava, pri kateri gre tudi za izvajanje sodb mednarodnih sodišč.
Nizozemska je sicer danes predstavila papir o transparentnosti delovanja EU v odnosu do državljanov, tudi s ciljem priprave konvencij, za katere se najodločneje zavzema francoski predsednik Emmanuel Macron.
Mirošič je v kontekstu prizadevanj za transparentnost EU izpostavil svoje mnenje, da bi morala tudi Evropska komisija delovati transparentno, vključno s kadrovanjem.
Kadrovanje v komisiji, konkretno napredovanje Martina Selmayrja s položaja šefa kabineta predsednika komisije na položaj generalnega sekretarja te institucije v Bruslju te dni dviga veliko prahu.
