Zakon po besedah predsednika DZ "naslavlja nepravično obravnavo tistih, na katere sta tako naša bivša skupna država kot samostojna Republika Slovenija kratko malo pozabili". Kot je pojasnil prvopodpisani pod predlog zakona, ki so se mu pridružili tudi ostali poslanci iz vrst SMC. Predlog vloženega zakona delno temelji na osnutku, pripravljenem leta 2008.
Razlika med predlogoma je ena - novi predlog namreč ne predvideva realne odškodnine za odvzeto premoženje, ampak zgolj simbolično v višini 6000 evrov, izplačano v dveh obrokih fizičnim osebam s statusom žrtve vojnega nasilja.
Za izplačevanje odškodnine bo skrbel Slovenski državni holding (SDH), ki je bil že v preteklosti kot slovenska odškodninska služba zadolžen za izvrševanje poprav krivic po različnih zakonih. Sredstva za izplačilo se bodo zagotavljala iz relevantnih meddržavnih sporazumov, zlasti z Nemčijo, finančnega in stvarnega premoženja države ter državnega proračuna. Finančne posledice predloga zakona po Brglezovih pojasnilih znašajo 180 milijonov evrov.
"S tem dokončno izpolnjujemo zavezo iz 23 let starega zakona o žrtvah vojnega nasilja, na podlagi katerega je bila žrtvam do danes poplačana le nematerialna škoda," je pojasnil Brglez.
Zakon je usklajen s civilno družbo. Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič je ob tem izrazila zadovoljstvo, saj bi bila s sprejetjem zakona končno rešena krivica iz druge svetovne vojne. Po njenih besedah so na predlog za simbolno vračilo škode pristali težko, a želijo končno zapreti to vprašanje.
Brglez, ki računa, da bo predlog zakona sprejet na aprilski seji, je še zagotovil, da "ne gre za noben predvolilni bonbonček".
