Zakon, znan kot Rosatellum, ki sta ga oba domova parlamenta v Rimu sprejela oktobra lani, je kompromis, ki so ga stranke mukoma izpogajale. Je zapleten in novost v evropskem prostoru.
Zakonodaja je mešanica večinskega in proporcionalnega sistema, predvideva pa enaka pravila za izvolitev v oba domova parlamenta. 64 odstotkov mandatov bodo izbirali po proporcionalnem sistemu v večmandatnih okrožjih in 36 odstotkov po večinskem v enomandatnih volilnih okrožjih.
Spodnji dom, poslanska zbornica, ima 630 sedežev. 232 poslancev bo izvoljenih po večinskem sistemu, ostali po proporcionalnem. 12 sedežev bodo zasedli poslanci, ki jih bodo izvolili Italijani v tujini. Člane poslanske zbornice lahko volijo Italijani, starejši od 18 let.
V senatu, zgornjem domu, bo po večinskem sistemu izvoljenih 116 od 315 predstavnikov, ostale bodo izvolili po proporcionalnem. V senatu, ki ga volijo starejši od 25 let, je tudi pet dosmrtnih senatorjev, ki jih imenuje predsednik republike. Šest senatorjev izvolijo Italijani v tujini.
Za posamezne stranke je predviden triodstotni volilni prag za vstop v parlament, za koalicije strank desetodstoten. V skladu z volilnim sistemom morajo biti zavezništva oblikovana že pred volitvami.
Za absolutno večino v parlamentu koalicija potrebuje 40 odstotkov sedežev.
Za vse stranke, ki sodelujejo na tokratnih volitvah, je to visok prag. Po ocenah strokovnjakov lahko večino po novem sistemu trenutno morda doseže le desnosredinsko zavezništvo nekdanjega premierja Silvia Berlusconija, ki mu najnovejše ankete napovedujejo 36-odstotno podporo.
"Nova volilna zakonodaja bo še bolj onemogočila oblikovanje kakršne koli vlade," je za STA ocenila nekdanja dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Italije Mojca Širok. Pojasnila je, da je bil volilni zakon napisan ob dejstvu, da so si sedaj vladajoči demokrati obetali veliko večino glasov.
"Ta zakon je nastajal na valu evforije po evropskih volitvah leta 2014, ko je Demokratska stranka (PD) pod vodstvom Mattea Renzija dobila več kot 40 odstotkov glasov. Takrat so upali, da se bo val podpore zanje nadaljeval in da bodo imeli potem lahko delo. Oblikovali so tak zakon, ki bi zmagovalni koaliciji omogočil trdno vladanje. A za to bi morala doseči visok odstotek glasov, ki pa v trenutnih razmerah ni mogoč, predvsem za PD, ki se je popolnoma uštela," je poudarila Širokova.
Nova zakonodaja tudi predpisuje, da mora biti na volilnih seznamih 40 odstotkov žensk, s čimer naj bi v italijansko politiko vnesli večje ravnotežje med spoloma. Po zaslugi t. i. rožnatih kvot naj bi v italijanski parlament prišlo rekordno število poslank.
Zakon Rosatellum predvideva rešitve, ki bodo najštevilčnejšima nemški in francoski manjšini na Južnem Tirolskem oziroma v dolini Aoste zagotavljale prisotnost v obeh domovih parlamenta. Slovenska skupnost v Italiji po novi zakonodaji tega zagotovila nima.
Kot je za STA povedala senatorka Tamara Blažina, trenutno edina predstavnica slovenske skupnosti v parlamentu v Rimu, nova zakonodaja za slovensko manjšino ne prinaša večjih novosti. "Predvideno je t. i. okrožje Bratina, ki je bilo predvideno že v volilnem zakonu izpred 15 let in to je okrožje, ki zajema večji del občin, kjer so prisotni Slovenci," je pojasnila.
