Reforma predvideva, da bo linearni faktor zmanjšanja pravic izpustov od leta 2021 dalje 2,2 odstotka. Vključuje tudi začasno podvojitev števila pravic, ki se lahko vključijo v rezervo za stabilnost trga (MRS) v okviru ETS, če na trgu pride do presežka pravic do emisij, do leta 2023. V tem letu bo zaživel tudi nov mehanizem, ki bo omejil veljavnost pravic v rezervi, so sporočili iz Sveta EU.
Od leta 2021 bo delež pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, znašal 57 odstotkov z možnostjo triodstotnega korekcijskega faktorja.
V okviru reforme naj bi zagotovili tudi preprečevanje selitve virov ogljikovega dioksida, torej selitve "umazane" proizvodnje v države z manj strogo zakonodajo. Sektorji, pri katerih obstaja največje tveganje, bodo prejeli pravice ETS brezplačno, manj izpostavljeni sektorji pa bodo brezplačno prejeli 30 odstotkov pravic. Po letu 2026 se bo začelo postopno ukinjanje brezplačnih pravic za manj izpostavljene sektorje.
Evropski sistem ETS omejuje izpuste ogljikovega dioksida v težki industriji in elektrarnah. Celotna dovoljena vrednost je razdeljena med podjetja v obliki dovoljenj, s katerimi lahko trgujejo.
Sistem ETS je bil vzpostavljen leta 2005 kot prvi veliki trg s tovrstnimi pravicami na svetu, še danes je največji. Vključuje 28 članic EU in Islandijo, Liechtenstein in Norveško. Omejuje izpuste iz več kot 11.000 tovarn in elektrarn, vanj so vključene tudi letalske družbe. Pokriva okoli 45 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov v EU.
Unija izpostavila tudi dosežke sistema: leta 2020 bodo izpusti iz sektorjev, ki jih pokriva sistem ETS, za 21 odstotkov nižji kot leta 2005.